20. november je poseben dan, namenjen ozaveščanju o pravicah otrok. Na današnji dan leta 1959 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo o pravicah otroka, leta 1989 pa Konvencijo o otrokovih pravicah. Letošnji svetovni dan otrok poteka pod geslom: Prisluhnimo prihodnosti.

Danes je potekal usmerjen in poostren nadzor nad mednarodnimi prevozi potnikov in blaga v cestnem prometu, v katerem so sodelovali Policija, Inšpektorat za delo, Finančna uprava ter Inšpektorat za infrastrukturo.

16. novembra začne veljati pravica do odklopa. Pravica pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe.

Učinkovito zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, kjer ni nezgod, poklicnih bolezni in drugih bolezni, povezanih z delom, je nacionalni interes in obveza delodajalcev, hkrati pa pomembna pravica delavcev.

Na tiskovni konferenci, ki je potekala v torek, 29. oktobra 2024, sta minister za delo Luka Mesec in glavna inšpektorica za delo, Katja Čoh-Kragolnik, predstavila Sektor za prednostno odzivanje, ki ga vodi Nina Kurnik Avbelj.

Prvega avgusta 2024 je v veljavo stopil Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki določa obveznosti delodajalcev pri dodeljevanju nalog, povezanih z ročnim premeščanjem.

Biti vedno dosegljiv (angleško digitally yours) je postala realnost mnogih delovnih mest, pri čemer pričakovanje po nenehni dostopnosti ustvarja pritisk na zaposlene in predstavlja tveganje za varnost ter zdravje zaposlenih. Slovenija je ena izmed prvih držav, ki je lani novembra uzakonila pravico do odklopa s sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D).

Vsako leto v mesecu oktobru (43. teden v letu) poteka evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki predstavlja vrhunec kampanje Zdravo delovno okolje. V tem tednu po vsej Evropi poteka na stotine dogodkov ozaveščanja o različnih témah varnosti in zdravja pri delu.

Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra, je bil ustanovljen leta 1992 s strani Svetovne zveze za duševno zdravje (WFMH) in ga priznava tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Namen te obletnice je ozaveščanje in spodbujanje skrbi za duševno zdravje po vsem svetu, kar se dosega skozi različne pobude in dejavnosti.

Zaradi različnih sodnih praks dveh višjih sodišč – upravnega sodišča ter višjega delovnega in socialnega sodišča – je Vrhovno sodišče obravnavalo individualni delovni spor in vsebinsko odločilo o nedopustnosti neenakega obravnavanja zaposlenih pri izplačilu nagrade za poslovno uspešnost oziroma božičnice v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni.

Glavna inšpektorica za delo Katja Čoh-Kragolnik je v četrtek, 26. septembra, na sedežu Inšpektorata za delo (IRSD) sprejela veleposlanico Indije, njeno ekscelenco Namrato S. Kumar. V pogovoru sta se osredotočili na problematiko zaposlovanja indijskih državljanov v Sloveniji.

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora je danes obravnaval Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2023.

Inšpektorat za delo je letos do konca julija v nadzorih zabeležil 486 kršitev, ki so se nanašale na vodenje evidenc na področju dela in socialne varnosti. Za primerjavo – lani je v celem letu ugotovil 515 kršitev. Kršitve so se nanašale predvsem na podatke, ki jih mora delodajalec dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca.

Ko se v delovnih prostorih temperature dvignejo nad 28 stopinj Celzija, mora delodajalec sprejeti ukrepe, s katerimi delavcem zagotovi ustrezno toplotno udobje. Tudi če so temperature povišane samo občasno, predvsem kot posledica visokih zunanjih temperatur. Delodajalec lahko izvede začasne ali dolgoročnejše ukrepe, morajo pa biti ukrepi opredeljeni v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Delodajalec je dolžan izplačati delavcem regres za letni dopust vsako leto najkasneje do 1. julija. Znesek regresa mora biti najmanj v višini minimalne plače, kar pomeni, da mora delodajalec v letu 2024 delavcem izplačati najmanj 1.253,90 evra regresa. Inšpektorat za delo opozarja na pomembnost spoštovanja te obveznosti ter poudarja, da je plačilo za delo neodtujljiva pravica delavcev.

Uslužbenci Inšpektorata za infrastrukturo (IRSI), Policije in Finančne uprave (FURS) so 22. in 23. maja 2024, ob podpori Evropskega organa dela (angleško European Labour Authority - ELA), izvajali usmerjen in poostren nadzor nad mednarodnimi prevozi potnikov v cestnem prometu.

Uslužbenci Inšpektorata za infrastrukturo, Policije, Finančne uprave, Družbe za avtoceste (DARS) in Inšpektorata za delo so, ob podpori Evropskega organa dela (angleško European Labour Authority - ELA), danes na štirih lokacijah izvajali usmerjen in poostren nadzor nad mednarodnimi prevozi potnikov v cestnem prometu.

Vsak 28. april v letu Mednarodna organizacija dela (ILO) obeležuje svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Letošnji svetovni dan opozarja na pomembnost zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu v času podnebnih sprememb. Spreminjajoči se vremenski vzorci imajo opazne vplive na celoten svet dela, še posebno pa na varnost in zdravje delavcev.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) izrecno določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, najkasneje do 1. julija izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Za leto 2024 ta znaša 1253,90 evra.

V torek, 5. marca, je potekala mednarodna konferenca z naslovom Mobilnost delovne sile v Slovenijo, ki jo je organiziral Evropski organ za delo (ELA) v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje. Dogodek je bil izjemno ploden, saj smo razpravljali o ključnih izzivih in praksah na področju mobilnosti delovne sile.