Novice

V državni proračun se je v prvih dveh mesecih letos po predhodnih podatkih steklo 2,2 milijarde evrov prihodkov, približno toliko pa je bilo tudi odhodkov. Proračun je imel tako 16 milijonov evrov presežka. Proračunski odhodki so bili od primerljivega obdobja lani višji za 12,9 odstotka, prihodki pa za 4,1 odstotka.

V državnem proračunu smo januarja letos po predhodnih podatkih zabeležili milijardo evrov odhodkov in 1,2 milijarde evrov prihodkov. Proračun je imel tako 181 milijonov evrov presežka. Več sredstev smo namenili za socialne transferje, subvencije kmetijstvu in investicije, manj pa za transfer v pokojninsko blagajno.

Na Ministrstvu za finance si močno prizadevamo za aktivno finančno opismenjevanje in verjamemo, da je treba s tem začeti že pri osnovnošolskih otrocih. Zato smo pripravili preprosto infografiko, ki osnovnošolcem na razumljiv način pojasnjuje, kako deluje državni proračun.

Slovenija uspešno obvladuje izzive pri upravljanju državnih financ. Po predhodnih podatkih je proračunski primanjkljaj v letu 2024 znašal le 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda, kar predstavlja najnižjo raven v zadnjih petih letih in potrjuje finančno stabilnost ter odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi.

Ker se denar državljanov pretežno prek davkov steka v državni proračun, vam želimo tudi letos na poljuden način predstaviti, kaj vse država financira z zbranimi prihodki. Vabimo vas k ogledu infografike s ključnimi informacijami o državnem proračunu za leto 2025.

Decembra v državnem proračunu pričakujemo višjo porabo kot v drugih mesecih leta, kar ni neobičajno. Večja poraba v zadnjem mesecu je namreč posledica več dejavnikov, ki so neposredno povezani z zakonskimi in pogodbenimi obveznostmi, zaključevanjem projektov in izvedbo finančnih transakcij, ki časovno sovpadajo z iztekom koledarskega leta.

Državni proračun je v 11 mesecih letošnjega leta po predhodnih podatkih zabeležil 13,3 milijarde evrov odhodkov in 12,9 milijarde evrov prihodkov. V decembru pričakujemo okrepljene investicijske odhodke, kljub vsemu pa ocenjujemo, da bo proračunski primanjkljaj nižji od načrtov.

Na Brdu pri Kranju je potekalo 19. letno srečanje mreže višjih proračunskih uradnikov držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD). Dogodek je združil predstavnike 22 držav regije ter različnih mednarodnih organizacij.

Državni zbor je danes sprejel spremembe državnega proračuna za leto 2025 in državni proračun za leto 2026. Proračuna sledita srednjeročnemu fiskalno-strukturnemu načrtu države, v ospredju pa bodo med drugim ukrepi za krepitev razvoja gospodarstva, zdravstva in stanovanjske politike.

Objavljamo najnovejše podatke o gibanjih v državnem proračunu. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je po predhodnih podatkih zabeležil 12,1 milijarde evrov odhodkov in 11,5 milijarde evrov prihodkov. Ob koncu leta je pričakovati okrepljene investicijske odhodke.

Minister za finance Klemen Boštjančič je s predstavnikoma občinskih združenj danes podpisal dogovor o višini povprečnine za leti 2025 in 2026 – prihodnje leto bo znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra. Poleg tega bodo občine prihodnje leto prejele še dodatnih 48 milijonov evrov prihodkov iz dohodnine.

Državni proračun je v prvih devetih mesecih letošnjega leta zabeležil 10,7 milijarde evrov odhodkov in 10,2 milijarde evrov prihodkov. Slednji še naprej dobro sledijo načrtom, odhodki pa so nižji od načrtovanih. Proračunsko načrtovanje je v zadnjih letih še posebej negotovo, zato mora vlada načrtovati dovolj sredstev za vse znane in v fazi priprave proračunov še neznane potrebe.

Državni proračun je v prvih osmih mesecih letošnjega leta po preliminarnih podatkih zabeležil 9,6 milijarde odhodkov in 9,2 milijarde evrov prihodkov. Proračunski prihodki dobro sledijo načrtom, odhodki pa so nekoliko nižji od načrtovanih.

Državni proračun je v prvi polovici leta po predhodnih podatkih zabeležil 7,3 milijarde evrov odhodkov in sedem milijard evrov prihodkov. Prihodki so skladni z načrti, odhodki pa nekoliko nižji, kar ni presenetljivo, saj proračunsko načrtovanje v zadnjih letih poteka v negotovih okoliščinah.

Državni proračun je v prvih petih mesecih letošnjega leta po predhodnih podatkih zabeležil 5,7 milijarde evrov odhodkov in prav toliko tudi prihodkov. Primanjkljaj je znašal 30 milijonov evrov, kar je približno toliko kot v prvih štirih mesecih. Nadaljuje se trend rasti izdatkov za socialne transferje in investicije, rast prihodkov pa ohranja pozitivno dinamiko.

Prihodki in odhodki državnega proračuna so bili v prvih štirih mesecih letošnjega leta po predhodnih podatkih skoraj izravnani. V obeh kategorijah so dosegli 4,6 milijarde evrov. Davčni prilivi so ugodni, tudi zato, ker je do poračuna davka od dohodkov pravnih oseb letos prišlo že aprila. Sredstva za socialne transferje in investicije še naprej rastejo.

Državni proračun je v prvih treh mesecih letošnjega leta po predhodnih podatkih zabeležil 3,5 milijarde evrov odhodkov in 3,1 milijarde evrov prihodkov. Na ta gibanja je vplivalo tudi predhodno izplačilo regresa za letni dopust v javnem sektorju, do katerega je letos prišlo že marca. Še naprej sicer rastejo sredstva za socialne transferje in investicije, medtem ko so se izdatki za obresti znižali.

Državni proračun je v prvih dveh mesecih letošnjega leta po predhodnih podatkih zabeležil približno 2,2 milijarde evrov prihodkov in dve milijardi odhodkov, proračunski presežek pa je znašal 179 milijonov evrov. Več sredstev smo namenili za socialne transferje in investicije, medtem ko so se izdatki za obresti in transferje brezposelnim znižali.

Državni proračun je januarja zabeležil 334 milijonov evrov presežka. Odhodki so bili nižji kot leto prej in so dosegli 863 milijonov evrov, prihodki pa so bili višji in so znašali 1,2 milijarde evrov.

Državni proračun je po predhodnih podatkih lani zabeležil 15,36 milijarde evrov odhodkov in 13,02 milijarde evrov prihodkov, primanjkljaj pa je bil nekoliko nižji od načrtov. Investicije kljub blaženju draginje in pomoči po naravnih nesrečah niso zastale – zanje smo namenili največ sredstev v zgodovini, to je več kot dve milijardi evrov.