Ministrica Tanja Fajon je kot predstavnica ene od 34 držav podpisala Ljubljansko-haaško konvencijo o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev. Konvencija je bila sprejeta maja 2023 v Ljubljani po desetletju prizadevanj in trdega dela slovenske diplomacije in naših mednarodnopravnih strokovnjakov.

Po intenzivnih dvotedenskih pogajanjih skoraj 300 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava je bila v hotelu Union sprejeta Ljubljansko – haaška konvencija, ki bo državam omogočila mednarodno sodelovanje pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov. To je tudi prva večja mednarodna pogodba s področja mednarodnega kazenskega prava po Rimskem statutu.

Po več kot desetletju prizadevanj Slovenije, Argentine, Belgije, Mongolije, Nizozemske in Senegala se je v Ljubljani začela mednarodnopravna diplomatska konferenca za sprejem besedila konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov, ki bo trajala do 26. maja 2023. Če bo konvencija sprejeta, se bo imenovala Ljubljansko – Haaška konvencija.

Državni sekretar Marko Štucin je na obisku gostil državno sekretarko za evropske zadeve v Ministrstvu za zunanje zadeve Romunije Danielo Gîtman. Pogovori so bili namenjeni krepitvi dvostranskih odnosov in izmenjavi stališč o aktualnih evropskih, regionalnih ter mednarodnih temah in širitvi EU.

Državni sekretar Marko Štucin je v Pragi opravil konzultacije z ministrom za zadeve EU Mikulášem Bekom in z namestnikom češkega ministra za zunanje zadeve Martinom Dvořákom. S sogovorniki je govoril o krepitvi dvostranskih odnosov med državama ter aktualnih evropskih in mednarodnih temah.

V Ljubljani so potekale politične konzultacije med Republiko Slovenijo in Mongolijo, ki sta jih vodila državni sekretar Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) Samuel Žbogar in državni sekretar zunanjega ministrstva Mongolije Ankhbayar Nyamdorj.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon zaključuje obisk v Etiopiji. Danes se je srečala s predsedujočim Komisiji Afriške unije Mousso Fakijem Mahamatom in predsednikom vlade Etiopije Abijem Ahmedom. S sogovornikoma je govorila o krepitvi dvostranskega in multilateralnega sodelovanja, odpiranju slovenskih veleposlaništev v Afriki ter o migracijah in drugih aktualnih izzivih.

Trenutno v Strasbourgu poteka 64. zasedanje Odbora pravnih svetovalcev za mednarodno javno pravo Sveta Evrope (CAHDI), ki združuje pravne svetovalce držav članic in tudi držav opazovalk Sveta Evrope, med njimi tudi Avstralije, Kanade, ZDA, Mehike, Koreje, Japonske in Svetega sedeža ter tudi predstavnike mednarodnih organizacij.

Državni sekretar Marko Štucin se je udeležil rednega zasedanja Sveta EU za splošne zadeve v Bruslju. Ministri in državni sekretarji za evropske zadeve so glavno pozornost namenili pripravam na zasedanje Evropskega sveta, odnosom med EU in Združenim kraljestvom ter vladavini prava.

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov dr. Marko Rakovec je na Bledu gostil sestanek pravnih svetovalcev v okviru kvadrilaterale Slovenije, Avstrije, Lihtenštajna in Švice. Šlo je za prvo srečanje na ravni pravnih svetovalcev v formatu kvadrilaterale, ki sicer na ravni namestnikov zunanjih ministrov poteka že od leta 2011.

Državni sekretar Marko Štucin se je v okviru obiska v Londonu sestal s parlamentarnim državnim podsekretarjem v Ministrstvu za zunanje zadeve, Commonwealth in razvoj Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, pristojnim za Evropo, Leom Dochertyjem. Pogovori so bili namenjeni nadaljnjemu krepitvi dvostranskih odnosov ter izmenjavi mnenj o aktualnih evropskih in mednarodnih temah.

Državni sekretar Marko Štucin je na pogovorih sprejel podpredsednico Evropske komisije Věro Jourovo, ki se mudi na obisku v Sloveniji. Razpravljala sta predvsem o vladavini prava in nekaterih drugih institucionalnih zadevah iz njenega delokroga. Državni sekretar Štucin je podpredsednici predstavil tudi načrte Slovenije za mednarodno konferenco MLA, ki bo maja 2023 potekala v Ljubljani.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je v Bruslju udeležila rednega zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve. Ministri so se v tednu, ko obeležujemo že eno leto od začetka ruske agresije na Ukrajino, osredotočili na posledice vojne v Ukrajini. V zvezi s tem je ministrica predstavila diplomatsko konferenco o sodelovanju pri pregonu zločinov, ki bo maja 2023 potekala v Sloveniji.

Na današnji pred 74 leti je 50 držav članic Organizacije združenih narodov (OZN) zaradi hudega trpljenja in tragedij druge svetovne vojne soglasno sprejelo Konvencijo OZN o preprečevanju in kaznovanju genocida, ki predstavlja enega temeljnih dokumentov OZN. Od takrat na ta dan obeležujemo Mednarodni dan spomina na dostojanstvo žrtev genocida ter preprečevanja tega hudodelstva.

Državni sekretar Marko Štucin se je udeležil 21. zasedanja Skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, kjer je nastopil na splošni razpravi. Ob robu zasedanja je opravil tudi številne dvostranske pogovore.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je v Luksemburgu udeležila rednega zasedanja Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ki ga je vodil visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell. Osrednji temi tokratnega zasedanja sta bili ruska agresija na Ukrajino in Kitajska.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je skupaj s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem stalnim predstavnikom držav članic Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku predstavila vizijo kandidature Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN. "Slovenija je v tridesetih letih članstva v OZN večkrat dokazala, da je močno zavezana multilateralizmu, solidarnosti in skupni odgovornosti za svetovni mir, varnost in razvoj. Temu cilju smo danes predani bolj kot kadar koli prej," je poudarila ministrica Fajon.

1. julija 2022 je minilo 20 let od začetka veljavnosti Rimskega statuta in ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča. 17. julija 2022 pa praznujemo dan mednarodnega kazenskega pravosodja, ki obeležuje sprejem Rimskega statuta. Ta še danes predstavlja enega ključnih stebrov mednarodnega kazenskega pravosodja.

Republika Slovenija bo danes v New Yorku formalno najavila kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN) za obdobje 2024–2025. Sklep o vložitvi kandidature je na predlog Ministrstva za zunanje zadeve sprejela Vlada Republike Slovenije, obravnaval ga je tudi Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zunanjo politiko.

Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar je z nagovorom v imenu Evropske unije in držav članic, ki se mu je pridružilo še 11 držav, nastopil na splošni razpravi 20. zasedanja Skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta (ASP) Mednarodnega kazenskega sodišča. Izrazil je močno podporo delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča, ki se je soočalo s posebnimi izzivi zaradi pandemije, spremembe vodstva in sistematičnih poskusov postaviti pod vprašaj njegovo vlogo in legitimnost, ter poudaril pomen zaščite neodvisnosti in integritete sodišča.