Stolna župnija Koper je uspela s kandidaturo za dodelitev koncertnih orgel, za katere je Fundacija Kongresshaus iz Züricha zaradi celovite obnove koncertne dvorane Tonhalle, iskala novo primerno domovanje. Za slovite orgle se je potegovalo več evropskih držav, a donatorje je s svojim ambientom, kulturnim potencialom in svojo povezovalno lego prepričala prav stolna cerkev v Kopru. Pomladi 2018 so se pričele pripravljalne aktivnosti, pri katerih sodeluje tudi Urad vlade za komuniciranje.

V okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je nastal promocijski video, ki je v marsičem poseben. Režija je bila zaupana slovenskemu režiserju Mitji Okornu, ki je na osnovi besedila Zdravljice z arhivskimi posnetki nastajanja Evropske unije in Slovenije ustvaril zgodbo slovenskega predsedovanja.
Izdelava promocijskega videa je bila velik izziv za ustvarjalce. Ekipi režiserja in glasbenega producenta sta morali vključiti idejo evropskega povezovanja, vrednote, na katerih temelji to povezovanje, 30. obletnico samostojnosti Slovenije in prednostne cilje slovenskega predsedovanja v promocijski video. Scenarij pa je moral slediti besedilu pesnitve Zdravljica, ki jo je napisal velikan slovenske poezije France Prešeren sredi 19. stoletja.

20. maja obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) razglasila 20. decembra 2017. Razglasitev je plod sodelovanja med Čebelarsko zvezo Slovenije kot pobudnico, Republiko Slovenijo in Organizacijo ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) ter široke evropske in širše mednarodne podpore tako držav kot organizacij, med drugim tudi Apimondie (Mednarodne zveze čebelarskih organizacij).

Ozemlje današnje Slovenije je bilo poseljeno že v prazgodovini. Ena najpomembnejših najdb, ki datira v čas stare kamene dobe, je verjetno najstarejše glasbilo na svetu – piščalka iz jame Divje babe v bližini Cerkna. Strokovnjaki ocenjujejo, da je piščalka stara približno 55.000 let.

Zadnje dni v marcu mineva 31 let, odkar je takratna Skupščina Socialistične republike Slovenije sprejela zakon o državni himni. Slovenska državna himna je postala sedma kitica pesmi Zdravljica Franceta Prešerna na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla. Pot do končne izbire ni bila kratka. Po besedah zgodovinarja Boža Repeta je Zdravljica ena redkih nebojevitih himn.

Skladatelj Jakob Jež, slikar Zoran Mušič in pisatelj Marjan Rožanc so ustvarjalci, ki so za svoje življenjsko delo leta 1991 prejeli Prešernovo nagrado.

Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je najbolj prevajan in nagrajevan slovenski avtor. Štirje kresniki za romane, Prešernova nagrada za opus, Herderjeva nagrada za književnost in avstrijska državna nagrada za evropsko književnost so le nekatera priznanja za njegovo ustvarjanje. Navdihe črpa iz zgodovine in življenja v vseh njegovih odtenkih. Njegove knjige nas spominjajo na to, kaj se zgodi, ko se državna meja čez noč spremeni v fronto.

Slovenija je majhna dežela, a zelo raznovrstna in razgibana. Njena barvitost se kaže tudi v slovenskem jeziku, ki se ponaša s številnimi narečji. V narečjih se odražajo posebnosti posameznih slovenskih pokrajin, njihova kultura ter jezikovna in etnografska dediščina.

20. maja pred več kot 270 leti rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša, akademsko izobražen slikar in čebelar, prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju.

Samostani se zdijo ostanek nekega daljnega časa, vendar je kar nekaj takšnih, ki so še kako zelo živi. V Sloveniji jih je še 42 delujočih, 14 ukinjenih, nekateri pa so izginili v pozabo.

Kultura je ponos in jedro naše narodne identitete. Odnos Slovencev do narodne kulture je zares intenziven, zato se Slovenija ponaša z dokaj dobro razvito mrežo kulturnih institucij, organizacij in kulturnih združenj, primerljivih z večino razvitih evropskih držav. Bogato kulturno življenje se ne odvija le v največjih mestih v državi, ampak praktično v vsakem kotičku Slovenije.

Poslikane panjske končnice so v zgodovini slovenskega čebelarstva in celo v zgodovini slovenske ljudske duhovne kulture nepogrešljiva sestavina. V likovni umetnosti so končnice tisto, kar so v ljudski besedni umetnosti pesmi in povedke. Posebno zgodbo o slovenski zgodovini, misli, verovanju in navadah pa pripovedujejo podobe s panjskih končnic. So svojevrsten zgodovinski zapis.

Stara trta, ki raste v Mariboru, se ponaša s starostjo več kot 400 let in je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Še danes obrodi sadove in nam daje prav posebno vino.