Na vprašanje kako vidi Slovenijo danes, predvsem v smislu gospodarstva, kreativnosti, poslovnih priložnosti, svojih izkušenj, Franci Petek, nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih, novinar na komercialni televiziji, doktor geografije, direktor Smučarske zveze Slovenije, vzgojitelj pedagogike Montessori, zdaj direktor Zavoda za šport RS Planica, odgovarja: »Ponosen sem da živim v Sloveniji, govorim slovenski jezik, sem Slovenec. Svojim otrokom poudarjam, da živimo v deželi kamor vsi želijo na počitnice. Sam sem imel priložnost videti številne manj in bolj oddaljene države.«

Alfred Brežnik - Fredi, elektroinženir, podjetnik in dolgoletni generalni častni konzul Republike Slovenije v Novem Južnem Walesu v Avstraliji že vse življenje z vso požrtvovalnostjo in predanostjo deluje v prid slovenstva in domovine. V Avstralijo se je preselil leta 1959. Skupaj z drugimi rojaki v Avstraliji je bil še posebej aktiven v času osamosvojitve. Že pred osamosvojitvijo Slovenije je vodil intenzivne pogovore z avstralskimi politiki za priznanje Slovenije, Avstralija je tudi po njegovi zaslugi januarja 1992 kot prva čezmorska država priznala Slovenijo kot samostojno državo.

David Sipoš je v slovenski javnosti znan kot filmski ustvarjalec, režiser dokumentarno igranih filmov. Je prejemnik več priznanj z domačih in tujih filmskih festivalov, celo življenje povezan z ljubeznijo do domovine, do velikih, pomembnih Slovencev, med njimi je tudi njegov stari stric Fran Ksaver Meško, pisatelj in eden velikih ustvarjalcev 20. stoletja. S filmom skuša povezati Slovenijo, obuditi pomembne Slovence in trenutke naše zgodovine, kar ima, kot pravi, ves čas v mislih. Danes ima lasten filmski studio, večinoma ustvarja doma.

Odvetnik Drago Štoka je bil zmeraj prepričan in nesebičen zagovornik demokracije in političnega pluralizma. Neprenehoma se je bojeval za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji in si prizadeval za avtonomno politično nastopanje, ki presega ideološke razlike. V njegovih nastopih, spisih in knjigah sta vedno v ospredju oseba in dialoški odnos do bližnjega, še posebno, če nima enakih prepričanj. Z iskrivim sogovornikom smo se pogovarjali tudi o spominih na osamosvojitveno vojno v Sloveniji.

Pedro Opeka se je rodil leta 1948 v Buenos Airesu staršem slovenskega rodu. Družina je zapustila Slovenijo po tragičnih dogodkih ob koncu druge svetovne vojne. Kot misijonar že dolga leta deluje na Madagaskarju, kjer pomaga najrevnejšim že 32 let. Njegovo poslanstvo je ljubezen in sočutje. Predsednik vlade Janez Janša je v imenu slovenske države Pedra Opeko in njegovo humanitarno organizacijo Akamasoa, ki deluje v predmestju Antananariva na Madagaskarju, predlagal za Nobelovo nagrado za mir.

Nekdanji baletni plesalec, koreograf, operni režiser, zgodovinar opere in baleta ter pedagog nam je razkril spomine na čas osamosvajanja države pred 30 leti ter predstavil obširen opus svojih del. Samo na odru ljubljanske Opere je nastopil v več kot 80 plesnih vlogah, njegov ustvarjalni opus pa obsega tudi 80 baletnih koreografij ter več deset režij. Je avtor več kot 30 knjig in več kot 500 člankov s področja opere in baleta, sodeloval pa je tudi pri približno 20 enciklopedičnih edicijah domačih in tujih založniških hiš. Zaslužen je tudi za mednarodni dan plesa, ki se od leta 1982 vsako leto praznuje 29. aprila in ga danes praznuje že ves svet.

Ob 30. obletnici samostojnosti države znane Slovence sprašujemo, kaj jim pomeni ta obletnica, ali se morda spominjajo kakšnega dogodka iz tistega obdobja, če so se takrat seveda že rodili, so jim morda starši kaj pripovedovali o času osamosvajanja in kaj jim pomeni imeti svojo državo.