S Francijem Feltrinom - nekdanjim poslancem Demosa, dolgoletnim sodelavcem Svetovnega slovenskega kongresa, podpredsednikom Združenja VSO in dejavnim piscem na portalu Časnik - smo se pogovarjali o spominih na pomembne dogodke iz leta priprav na slovensko osamosvojitev, o tem kako vidi Slovenijo danes in drugih razmislekih.

Zavest o tem kakšen čas smo doživeli pred 30-imi leti bo še prišla za nami, naša generacija je razumela, da je prišel čas, ko bi lahko sanje o svoji državi uresničili, v intervjuju poudari prvi predsednik vlade v samostojni Sloveniji. Že od Sama naprej smo živeli z državotvorno zavestjo, tudi Prešeren se spominja tistih časov, ampak ne leta 1848, ne 1918, ne 1941 ali ali 1945 ni bilo izpolnjenih političnih pogojev za to. To pot pa je z zmago Demosa tista linija, ki je zmagala na volitvah z državotvorno idejo, imela v rokah zakonodajno in izvršilno oblast. Če smo lahko veseli ob Rogljiču, Pogačarju, Dončiču, se moramo veseliti tudi vrednot slovenske osamosvojitve, izpostavlja naš sogovornik.

Z Gorazdom Pučnikom smo se v letu, ko Slovenija praznuje svoj 30. rojstni dan pogovarjali o očetu slovenske državnosti, njegovem očetu Jožetu Pučniku. Z nami je delil spomine iz otroštva in nam zaupal, kakšen človek je bil Jože Pučnik v krogu svoje družine, človek, kakršnega kamere niso pokazale.

Željko Vogrin je veteran vojne za Slovenijo, deloval je kot kriminalist v Mariboru. V pogovoru je opisal aktivnosti Policije v prelomnih zgodovinskih časih, ko je bilo jasno, da se vojni z Jugoslovansko armado ne bo mogoče izogniti.

Ob 30-ti obletnici bojnih spopadov na Kumu so najvišji predstavniki vlade RS 2. julija na planinskem domu Kum počastili spomin na zračni napad JNA na tamkajšnji RTV oddajnik. Slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša je poudaril velik pomen takratnih dogodkov za nadaljnji razvoj osamosvajanja države, srečanja pa so se udeležili tudi vidni predstavniki političnega življenja. Slovesnosti so prisostvovali tudi številni veterani takratnih dogodkov. V pozdravnem govoru pa se je državni sekretar Marjan Dolinšek takole spominjal dogodkov izpred 30 let.

Milan Mikl je bil v času osamosvajanja strojevodja na železnici. Z nami je delil spomine na čas vojne za samostojno Slovenijo, ko so bili železničarji za boljše življenje pripravljeni tvegati vse.

Franc Kangler je bil v času osamosvajanja zaposlen v Policiji kot kriminalist. Policija je imela v tistem času zelo pomembno nalogo. Zraven rednih nalog se je aktivno vključila tudi v obrambo domovine. Policija je bila takrat, zraven Teritorialne obrambe, prva realna slovenska moč, ki je začela varovati osamosvojitvene težnje slovenskega naroda.

Sonja Majer je veteranka vojne za Slovenijo. Pred 30. leti je bila v službi na Sekretariatu za obrambo v Domžalah. Z nami je delila spomine na čas, ko se je odločalo o usodi Slovenije.

Karolina Cvikl je veteranka vojne za Slovenijo in članica Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Z nami je delila svojo zgodbo iz časa osamosvajanja Slovenije, ko se je v najtežjih trenutkih odločila za prestop v Teritorialno obrambo.

27. junija leta 1991 je Zoran Dernovšek kot pripadnik Teritorialne obrambe RS in vrhunsko izurjeni strelec s protiletalskim raketnim sistemom Strela 2M sestrelil prvi sovražni helikopter v konfliktu na tleh nekdanje Jugoslavije. Po tridesetih letih se spominja usodnega dne sestrelitve helikopterjev JLA. Nedvomno gre za enega najpomembnejših trenutkov slovenske osamosvojitve, ki je odločilno vplival na potek dogodkov.

»Mi smo bili prva generacija, ki je morala po srednji šoli iti v vojsko, na fakulteto smo odšli šele po odsluženem vojaškem roku,« se spominja sedanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je bil v času študija nekajkrat na leto vpoklican na vojaške vaje v Teritorialno obrambo. Tudi med vojno za Slovenijo je bil vpoklican, a kot poudarja, jo je bolj kot ne preživel v čakanju, za orožje ni prijel, saj ga ni bilo dovolj, ker je bila Slovenija razorožena. »Takrat smo dejansko doživeli, da se je ves narod, bodisi tisti, ki so bili v uniformi, bodisi tisti, ki niso bili, postavil za to, da dobimo svojo državo,« dodaja.

Pred tridesetimi leti smo Slovenci z odločitvijo za samostojnost postavili trdne temelje naše države. Kljub slovenski pripravljenosti za mirno razdružitev z Jugoslavijo, se vojni ni bilo mogoče izogniti. Nekateri naši očetje so v boju z jugoslovansko armado izgubili tudi življenje. Brez njihovih žrtev samostojne Slovenije ne bi bilo. Zato goji slovenski narod do osamosvojiteljev in vseh žrtev osamosvojitvene vojne hvaležnost in spoštljiv odnos.