Bruseljsko srečanje je namenjeno razpravi o pripravi nacionalnih energetsko-podnebnih načrtov (NEPN) in o energetskih politikah po letu 2030.

Državni sekretar Kumer je poudaril, da smo v Sloveniji letos zagnali izjemno intenziven proces priprave končnega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. »To vključuje celovito prenovo strokovnih podlag, široko strokovno in javno razpravo ter celovito presojo vplivov na okolje. Podporo pri pripravi NEPN nam zagotavlja strokovna skupnost. Z vso odgovornostjo do prihodnjih generacij bomo tudi preučili možnosti zvišanja nacionalnih prispevkov k ciljem na ravni EU.«

V Sloveniji bomo tako na osnovi priporočil strokovne skupnosti zvišali nacionalni prispevek na področju učinkovite rabe energije (URE) na najmanj 32,5 odstotka. Pri tem poudarjamo, da je izboljšanje energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih Slovenija že opredelila kot prvi in ključni ukrep na poti v nizkoogljično družbo.

Nekoliko manj optimistično sliko pa kažejo posodobljene strokovne podlage na področju rabe obnovljivih virov (OVE). Strokovna skupnost je namreč ocenila, da je napovedan prispevek v višini 27 odstotkov že zelo ambiciozen na vseh področjih. Hkrati se Slovenija na področju rabe obnovljivih virov energije sooča z nekaterimi pomembnimi nacionalnimi okoliščinami, ki jih je Komisija v svojih priporočilih prezrla.

Svet je razpravljal tudi o vlogi energetskega sektorja na poti do podnebne nevtralnosti. Pri tem je državni sekretar poudaril, da enak pristop za vse ni ustrezen, temveč je treba upoštevati relevantne nacionalne okoliščine in poiskati načine prehoda v podnebno nevtralnost tako, da bodo izkoriščene prednosti vsake posamezne države članice.

V času kosila so ministri razpravljali o inovativnih energetskih tehnologijah. Pametna integracija sektorjev električne energije, ogrevanja, prometa in industrije je ključna za pospešitev uporabe čistih energetskih rešitev v celotnem gospodarstvu.

Evropska komisija je države seznanila tudi s stanjem na področju pogovorov med Ukrajino, Rusijo in EU glede oskrbe s plinom preko Ukrajine po izteku tranzitne pogodbe konec leta. EU poskuša s posredovanjem med Ukrajino in Rusijo zagotoviti pravočasen dogovor. Avstrija je podala informacijo o izvajanju pobude za vodik, ki je bila podpisana pred letom dni v času njihovega predsedovanja. Skupno je pobudo za vodik podprlo 27 držav članic, dve državi članici EFTA, Komisija ter približno 100 podjetij, organizacij in institucij. Na pobudo Luksemburga se je Svet seznanil tudi z razvojem dogodkov v okviru Energetske listine.