Iz podatkov Finančne uprave RS, ki jih je pridobil IRSD, izhaja, da so posamezni delodajalci oziroma zavezanci v koledarskem letu 2018 izplačevali plače, niso pa izplačali regresa. Z usmerjenim nadzorom želi IRSD dodatno sporočiti delodajalcem, da je plačilo za delo neodtujljiva pravica delavcev, ki jo je treba dosledno spoštovati, zato bomo akcijo tako kot v letu 2018 tudi v letu 2019 izvedli v več delih. IRSD ob tem delodajalce, ki delavcem še niso izplačali regresa za leto 2018, kljub storjenemu prekršku poziva, da jim regres izplačajo še pred obiskom inšpektorjev in tako delavcem zagotovijo pravico, ki jim pripada v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), inšpektorji pa jim bodo v takšnem primeru lahko v prekrškovnem postopku izrekli tudi milejšo sankcijo – opomin ali opozorilo. ZDR-1 sicer za neizplačilo (ali zamudo pri izplačilu) regresa določa globo v znesku od 3 tisoč do 20 tisoč evrov. 

Inšpektorat že tretje leto zapored izvaja – v več delih skozi celo koledarsko leto – posebno usmerjeno akcijo nadzora nad spoštovanjem 131,. 134. in 135. člena ZDR-1, ki določajo izplačilo regresa in plače, saj pri opravljanju inšpekcijskega nadzora posebno pozornost namenjamo tudi tistim področjem, ki se skozi prijave in tudi dejansko ugotovljene kršitve kažejo kot najbolj tvegana za večje kršitve pravic delavcev. S stalnim izvajanjem nadzora želimo tako delodajalcem kot delavcem sporočiti, da je plačilo za delo neodtujljiva pravica delavcev, ki jo je treba dosledno spoštovati. Uresničevanje pravice do regresa za letni dopust je zelo pomembno tudi zato, ker je v tesni povezavi s koriščenjem letnega dopusta, ki je namenjen obnovi psihofizičnih sposobnosti delavcev.  

V letu 2018 je IRSD usmerjeno akcijo nadzora nad spoštovanjem 131,. 134. in 135. člena ZDR-1 izvedel julija in avgusta ter ponovno novembra in decembra. Inšpektorji so pri tem preverjali tudi prijave, ki so jih glede navedenih kršitev prejeli zoper posamezne delodajalce. V okviru akcije so tako opravili 1.281 inšpekcijskih pregledov in ugotovili 853 različnih kršitev, na tej podlagi pa izrekli 527 različnih ukrepov – v enem primeru so dali tudi naznanilo suma storitve kaznivega dejanja. Ob tem opozarjamo, da vsi postopki še niso zaključeni. 

Glede izplačila regresa so v akciji ugotovili 377 kršitev, pri čemer se je 298 kršitev nanašalo na izplačilo regresa do zakonskega roka. Inšpektorji tako ugotavljajo, da delodajalci regres pogosto izplačujejo z zamudo ter tudi v več delih, pri tem pa se nemalokrat sklicujejo na likvidnostne težave. Inšpektorji ob tem tudi ugotavljajo, da delodajalci pogosto ne poznajo določb kolektivnih pogodb, ki bi jih morali ob tem uporabljati. V akciji so inšpektorji ugotovili tudi 115 kršitev glede plačilnega dneva in 77 kršitev glede kraja in načina izplačila plače, ugotovili so tudi 53 kršitev glede izdaje pisnega obračuna. Po ugotovitvah inšpektorjev je pri izplačilih plač manj kršitev, ki se nanašajo na daljše obdobje neizplačila plač, ugotovljene kršitve se večkrat nanašajo na neplačilo posameznemu delavcu bodisi zaradi kakšnega medsebojnega spora ali nepričakovane odpovedi. Inšpektorji so med drugim ugotovili tudi 4 kršitve določb Zakona o minimalni plači. 

Kršitve glede plačila za delo so sicer že več let zapored najpogosteje ugotovljene kršitve na področju delovnih razmerij. V celem letu 2018 smo tako – tudi zaradi poostrenih aktivnosti – ugotovili 5.538 kršitev glede plačila za delo, kar je skoraj 55 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev. Izstopajo predvsem kršitve glede plačilnega dneva (2.332 kršitev), pri čemer ne gre vedno za neizplačilo plače, temveč pogosto tudi za nepravočasno izplačilo plače. Glede izplačila regresa smo v letu 2018 ugotovili 1.926 kršitev. V številnih primerih je bilo ugotovljeno tudi, da delodajalci niso delavcem izdali mesečnih (oziroma letnega) pisnih obračunov, iz katerih so poleg podatkov o delavcu in delodajalcu razvidni podatki o njegovi plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Pisni obračun je za delavce pomemben, ker je v skladu z ZDR-1 to verodostojna listina, na podlagi katerega lahko predlagajo sodno izvršbo.