Skoči do osrednje vsebine

Jutri obeležujemo svetovni dan oljk

Jutri, 26. novembra, obeležujemo svetovni dan oljk. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu oljkarstva za trajnostni gospodarski in družbeni razvoj ter ohranitev naravnih virov. V Sloveniji je oljkarstvo panoga z dolgo tradicijo in možnostmi za nadaljnji razvoj, ki ji je treba zagotoviti ustrezne pogoje tudi s kmetijsko politiko, z namenom, da bo panoga imela še naprej prihodnost ter ponos z vrhunskimi proizvodi v svetu.
Steklenice oljčnega olja

Oljkarstvo v Sloveniji je panoga z dolgo tradicijo in možnostmi za nadaljnji razvoj

Oljkarstvo v Sloveniji…

… je omejeno na slovensko Istro in na del Goriških Brd ter Goriškega. Tu je tradicionalna kmetijska panoga, pomembna tako za trajnostni razvoj tega območja kot tudi za ohranjanje značilne sredozemske krajine in kulturne dediščine.

Oljkarstvo je panoga, ki ima razvojne možnosti, saj se površine oljčnikov iz leta v leto povečujejo in znašajo okrog 2.356 ha (potencialna širitev do 3.000 ha). Tehnologija pridelave oljk mora biti prilagojena neugodnim zemljiškim razmeram (majhna posestna struktura, razdrobljenost, terase, severna pridelovalna območja) in je zahtevnejša kot pridelava na večjih ravnih površinah z uporabo večje mehanizacije. V povprečju so oljčniki majhni (0,3 ha) in razdrobljeni, 75% oljkarjev ima manj kot 0,3 ha oljčnikov, le 2% oljčnikov je velikih nad 1 ha. Ekološka pridelava oljk je na 243 ha oljčnikov.

Letna količina oljčnega olja zaradi neugodnih vremenskih razmer (predvsem suša, v 2014 izjemen napad oljčne muhe) v zadnjih štirih letih sicer ne kaže realnega stanja, v »normalni« letini pa znaša proizvodnja oljčnega olja do 700 ton, v letu 2018 je bila rekordna letina (do 1000 ton). Žal je letošnja letina zopet zelo slaba, saj naj bi skupni pridelek znašal le 30% lanske letine, na Goriškem in v Brdih pa le 10%. Vzrok temu strokovnjaki pripisujejo neugodnim vremenskim razmeram v času cvetenja, izmenični rodnosti in močnejšim napadom oljčne muhe.Rezultati večletne strokovne naloge Spremljanje kakovosti oljčnega olja v Sloveniji so pokazali, da med analiziranim oljčnim oljem približno 90% dosega najvišji standard – ekstra deviško oljčno olje.

Poraba oljčnega olja v Sloveniji je dober 1 kg na prebivalca letno.

V pripravi smernice za označevanje oljčnega olja

Namen smernic je podati praktične napotke za nosilce živilske dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo oljčnega olja. Smernice so namenjene tako pridelovalcem, proizvajalcem, potrošniškim organizacijam kot tudi nadzornim organom.

Predlagano označevanje in kategorizacija oljčnega olja bo omogočilo tudi boljšo prepoznavnost posameznega izdelka med uporabniki.

Javna služba za izvajanje strokovnih nalog v oljkarstvu

Od 2018 deluje javna služba (JS) strokovnih nalog v oljkarstvu, ki jo izvaja Znanstveno-raziskovalno središče Koper (ZRS Koper) s podizvajalcema - Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica (Poskusni center za oljkarstvo) ter Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT, Univerza na Primorskem).

Strokovne naloge so: selekcija, introdukcija, zagotavljanje izhodiščnega materiala, tehnologija pridelave, ugotavljanje vrednosti oljk za predelavo. Pomembna naloga je prenos znanja preko povezovanja z ostalimi JS: JS kmetijskega svetovanja in JS varstva rastlin.

Za izvajanje programa JS v letu 2019 je namenjenih približno 200.000 eur. V letu 2020 je predvideno povišanje sredstev na približno 238.000 eur zaradi potrebe po okrepitvi naloge 'tehnologija pridelave' in 'ugotavljanje vrednosti oljk za predelavo', v naslednjih letih pa so predvidena dodatna sredstva za investicije v lastne oljčnike in opremo.

Podpore iz ukrepov Programa razvoja podeželja 2014-2020

Oljkarji so upravičenih zlasti do naslednjih podpor iz PRP:

- 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (novi nasadi, namakalni sistem, kmetijski stroji),

- 4.2 Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov (sistem za varčno uporabo vode, predelovalna linija za nov proizvod),

- 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete,

- 6.3 Pomoč za zagon dejavnosti za razvoj majhnih kmetij,

- 3.1 Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti,

- 9.1 Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju,

- M16 Sodelovanje, podukrep 16.5 Okolje in podnebne spremembe: odobren projekt ZRS Koper: Avtomatizacija in ekonomska upravičenost namakanja v oljkarstvu.

Zaščitene označbe porekla (ZOP) za slovensko oljčno olje

- »Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre” ZOP (EDOOSI ZOP): od 2007

- "Istra" ZOP: ekstra deviško oljčno olje iz Slovenske Istre in Hrvaške Istre: od 2019

V Sloveniji je bilo v letu 2018 v register živilskih obratov registriranih 37 oljarn za oljčno olje.