Konzultacije o evropskih vsebinah med Slovenijo in Luksemburgom
- Ministrstvo za zunanje zadeve
V.d. generalne direktorice za zadeve Evropske unije veleposlanica Barbara Sušnik in direktor za evropske zadeve in mednarodne ekonomske odnose v luksemburškem Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Jean-Louis Thill.
Sogovornika sta osrednjo pozornost namenila poglabljanju političnih in gospodarskih odnosov med Slovenijo in Luksemburgom, krepitvi sodelovanja med državama na evropski ravni ter nadaljevanju dialoga med Slovenijo in državami Beneluksa zlasti v kontekstu poglobljenega sodelovanja na področju evropskih zadev.
Luksemburg je pomemben gospodarski partner Slovenije, saj je vrednost luksemburških neposrednih naložb v Sloveniji leta 2017 presegla 1,5 milijarde evrov, s čemer se je Luksemburg ponovno uvrstil na drugo mesto tujih naložbenikov v Sloveniji.
Zavzela sta se za nadaljnje tesno sodelovanje med državama na dvostranski in evropski ravni ter se strinjala, da imajo Slovenija in države Beneluksa, članice najbolj integriranega dela Evropske unije, zelo podobne poglede na ključna vprašanja Evropske unije. Na tej osnovi si bosta Slovenija in Luksemburg še naprej prizadevala za tvorno sodelovanje pri vsebinah, ki se nanašajo na prihodnji razvoj integracije na gospodarskem, finančnem, varnostnem in socialnem področju. Kot je dejala v.d. generale direktorice Barbara Sušnik je Luksemburg dragocen partner Slovenije tudi v vidu priprav na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021.
Sogovornika sta podrobno obravnavala vsebine, vezane na oblikovanje novih evropskih institucij po majskih volitvah v Evropski parlament, vprašanje izstopa Združenega kraljestva iz Evropske Unije, sodelovanje v evro skupini, prihodnji večletni finančni okvir EU, problematiko migracij ter evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana. Glede migracij sta izpostavila potrebo po iskanju skupne evropske rešitve in potrdila, da ostajata Slovenija in Luksemburg trdni zagovornici schengenskega območja. Izpostavila sta pomen nadaljnjih aktivnosti obeh držav na področju vladavine prave, ki je skupna odgovornost evropskih institucij in držav članic Evropske unije.
V pogovorih sta pozornost namenila tudi drugim vsebinam, kot so boj proti podnebnim spremembam, krožno gospodarstvo, digitalizacija, umetna inteligenca in kibernetska varnost.