Pot pisateljic, ki je posvečena pisateljicam s preloma 19. in 20. stoletja, se razvija na pobudo in pod vodstvom Foruma slovanskih kultur. Gre za prvo kulturno pot s sedežem v Sloveniji. Pisateljice so napovedale in se borile za enakopravnost spolov, kakršno poznamo in jo spoštujemo danes ter jo določajo Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Evropska konvencija o človekovih pravicah in nedavno Listina mednarodnega združenja književnikov (angleško Poets-Essayists-Novelists – PEN) in Ženski manifest. Pot pisateljic v središče pozornosti postavlja izjemno literaturo in življenjske zgodbe, ki so zaznamovale boj za človekove in ženske pravice na začetku 20. stoletja. Njihova edinstvena vloga v zgodovini in kulturni dediščini slovanskega sveta in vse Evrope je bila izjemno pomembna, a nikoli zares priznana. Pot pisateljic je izjemno pripoveden način razkrivanja njihovega življenja in ustvarjalnosti. Povezuje simbolne in fizične točke njihovega življenja in dela – muzeje, spominske sobe, čitalnice, spomenike, kavarne, knjižnice in druge javne prostore. Ob znanstvenih in kulturnih dejavnostih pot vključuje in bogati lokalne skupnosti in turistične znamenitosti, kreativno industrijo, gastronomijo in kulturni turizem.

Letošnji forum je bil posvečen temi varovanje evropskih vrednost, dediščine in dialoga. Forum je ponudil priložnost za poudarjanje vse večjega pomena metodologije in praks Kulturnih poti Sveta Evrope pri spodbujanju skupne evropske kulturne dediščine in medkulturnega dialoga ob hkratnem spodbujanju trajnostnega lokalnega razvoja. Program je vključeval splošne razprave, tematske in posebne seje ter certifikacijske slovesnosti.

Poudarki razprav so se osredotočali na sedanji evropski kontekst in izzive, s katerimi se sooča Evropa – geopolitične krize, epidemija covida-19, podnebne in okoljske spremembe –, ter na pomembnost ponovnega ocenjevanja vrednot, dediščine in dialoga kot temeljnih gradnikov evropske identitete in kulturnih poti programa Sveta Evrope.

Kulturna dediščina lahko s trajnostnimi koncepti in razumevanjem kulturne raznolikosti pomembno prispeva k bolj vključujočemu razvoju kulturnih poti v Evropi. Zato je prepoznavanje vloge kulturne dediščine pri gradnji miroljubne in demokratične družbe toliko bolj pomembno. 

Poleg Jadranke Plut se je foruma udeležil tudi Tomaž Štoka iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki je sodeloval na razpravi o kulturnih poteh in trajnostnih rešitvah znotraj kreativnega sektorja. V kontekstu Plečnikove dediščine je poudaril pomene vrednosti dediščine, iskanja simbioze med kreativnim sektorjem znotraj kulturnega turizma, vsebinskih izhodišč dediščine ter vernakularnega oblikovanja za sedanjost in prihodnost.  

Forum je potekal pod glavnim pokroviteljstvom predsednice Grčije Katerine Sakellaropoulou, Sveta Evrope, Evropskega inštituta za kulturne poti, grškim Ministrstvom za kulturo in šport, grškim Ministrstvom za turizem, Grško nacionalno turistično organizacijo, regijo Kreta, Občino Chania, Industrijsko in gospodarsko zbornico Chania ter Potjo zgodovinskih kavarn (angleško Historic Cafes Route).