V letu 2019 smo prevetrili zakonodajo, ki ureja delovanje občin, in pripravili nabor zakonov, ki jih je treba spremeniti za znižanje stroškov lokalne samouprave. Konec leta je vlada sprejela predlog Zakona o finančni razbremenitvi občin, ki se nanaša na devet zakonov ter na čisto konkretno omejevanje stroškov občin ter zmanjševanje administrativnih ovir in bodo predvidoma uveljavljene v prvi polovici  2020, občinam pa bodo prinesle za več kot 30 mio evrov manj stroškov. 

 V letu 2020 bo komisija nadaljevala z oblikovanjem predlogov, še zlasti na področjih financiranju občin, urejanja prostora ter gradnje objektov.

 Po intenzivnih pogajanjih jeseni leta 2018 sta vladna in sindikalna pogajalska stran v decembru podpisali stavkovne sporazume s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Sindikatom delavcev v zdravstveni negi Slovenije in Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije in s Koordinacijo stavkovnih odborov skupine sindikatov javnega sektorja ter Sindikatom policistov Slovenije in Policijskim sindikatom Slovenije. V novembru 2019 pa je bil podpisan tudi stavkovni sporazum s Sindikatom delavcev v pravosodju. Zadeve, ki se enotno urejajo za celotni javni sektor, so zapisali še v Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju.

 V letu 2020 bo  vlada s sindikati javnega sektorja nadaljevala usklajevanje glede sprememb sistemske ureditve plačnega sistema javnega sektorja ter spremenjene ureditve povračila stroškov prihoda na delo in z dela.

 Pripravili smo predloge sprememb volilne zakonodaje za implementacijo odločbe Ustavnega sodišča iz novembra 2018. Državni zbor mora neustavnost odpraviti v dveh letih, torej do decembra 2020.

 Predlogi sprememb Zakona o volitvah v državni zbor gredo v smeri uvedbe prednostnega glasu na ravni volilnih enot, kar bi zagotovilo tudi večjo personalizacijo volitev. Delovna skupina je pripravila tudi možnost za preoblikovanje meja volilnih okrajev v obliki predloga novele  Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor. V predlagani ureditvi sta na eni strani enakomerna porazdelitev volivcev in na drugi strani geografska zaokroženost bolj enakopravno upoštevani, kakor v veljavno določenih volilnih okrajih.

 Uveljavitev spremenjene ureditve volilne zakonodaje za realizacijo odločbe ustavnega sodišča bo ena od prioritet MJU tudi v letu 2020.

 V sodelovanju s stroko je delovna skupina pripravila tudi e-orodje v okviru Državnega portala prostorskih podatkov in aplikacij, ki omogoča pregleden prikaz volilnih okrajev in števila volivcev na določenem območju.

 Ustanovili smo Upravo RS za informacijsko varnost, ki deluje kot organ v sestavi Ministrstva za javno upravo. Uprava deluje kot osrednji usklajevalni organ na strateški ravni nacionalnega sistema zagotavljanja informacijske/kibernetske varnosti, obenem pa bo tudi enotna kontaktna točka države pri mednarodnem sodelovanju na tem področju.

 V letu 2020 bomo pripravili novo strategijo informacijske/kibernetske varnosti, ki bo nadgradila iztekajočo se področno strategijo in začrtala pot razvoja v prihodnjih letih ter podala odgovore na vse bolj kompleksne grožnje, katerim smo priča na omenjenem področju.

 V letu 2019 so potekale aktivnosti priprave normativnega okvira o elektronski identiteti in storitvah zaupanja, ki bo omogočilo lažje in varnejše elektronsko poslovanje  tako na  nacionalni ravni kot tudi čezmejno. Konkretni rezultati se izražajo že z javno objavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni izkaznici.

V letu 2020 se bo nadaljevalo z javno objavo predloga Zakona o elektronski identiteti in storitvah zaupanja, ki bo predstavljal osnovo uspešnemu razvoju in uporabi elektronskega poslovanja na notranjem trgu EU in s tem dvig konkurenčnosti.

Kar zadeva spodbujanje uporabe odprtih podatkov, v Sloveniji še posebej izstopajo tekmovanja iz ustvarjanja aplikacij na osnovi odprtih podatkov, t. i. hackathoni, katerih idejni pobudnik in soorganizator je Ministrstvo za javno upravo, ki bdi nad Nacionalnim portal odprtih podatkov Slovenije (OPSI), ki predstavlja enotno spletno točko za objavo odprtih podatkov za celotni javni sektor. Lanski hackathon je povezal različne deležnike v digitalni ekosistem, ki je ob letu evropske kulturne dediščine 2018 skupaj z Ministrstvom za kulturo in  Slovensko turistično organizacijo iskal rešitve v turizmu, letošnji hackathon pa je v sodelovanju s Policijo in Mestnim redarstvom Ljubljana naslavljal izzive varnosti in mobilnosti v prometu.

Državni zbor Republike Slovenije je dne 22. 11. 2019 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-C), ki bo okrepil pravno varnost ponudnikov (možnost sodne presoje odločitev Državne revizijske komisije), za naročnike pa bo ključno skrajšanje rokov revizijskih postopkov pri večjih projektih. Sistem javnega naročanja tudi s tem postaja vse bolj učinkovit in transparenten.

Napredek na področju javnega naročanja prinaša tudi novela Zakona o javnem naročanju – ZJN-3, ki se pripravlja v sodelovanju s številni deležniki s predvsem praktičnimi izkušnjami, namen novele pa je izboljšanja sistema javnega naročanja in odprava anomalij v sistemu.

V letu 2019 je bil vzpostavljen Sklad za razvoj nevladnih organizacij kot proračunski sklad, ki se financira  iz sredstev dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošno koristnih namenov, političnih strank ali reprezentativnih sindikatov v okviru 0,5% odmerjene dohodnine. Tako je bilo v letu 2019 v sklad prenesenih 4.772.261 evrov nenamenjene dohodnine za leto 2018, ki so bila v letu 2019 razdeljena nevladnim  in prostovoljskim organizacijam na podlagi 2 javnih razpisov in 1 javnega poziva.

Nenamenjena dohodnina se bo na podlagi dokončnih dohodninskih odločb vsako leto marca prenesla v ta proračunski sklad, ki  bodo na podlagi javnih razpisov in javnih pozivov nato razdeljena med nevladne in prostovoljske organizacije za njihov razvoj in profesionalizacijo.