Množica informacij, od katerih je včasih resnično težko ločiti tiste res pomembne, nas spodbuja k odpiranju dialoga z namenom, da se slišijo stališča tako strokovne in tudi laične javnosti. Uvajanje nove tehnologije namreč zadeva vsakega državljana«, je še dejal minister. Očitke, da je Slovenija razpravo o 5G začela prepozno, je zavrnil kot neutemeljene in dodal, da bo Slovenija vprašanja v zvezi s 5G izpostavila tudi med predsedovanjem Svetu EU.

Dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta je v prvem predavanju pojasnil stališča znanosti in v tem okviru podal teoretične osnove o elektromagnetnem valovanju in sevanju ter spregovoril o razliki med ionizirajočimi ni neionizirajočimi sevanji. 5G sodi med sevanja visokih frekvenc. Kot je dejal, smo pravzaprav veš čas izpostavljeni visokofrekvenčnim neionizirajočim sevanjem, ki jih oddajajo naprave, ki jih vsakdo uporablja vsak dan: mobilni telefon, sušile za lase, indukcijski štedilnik in mnoge druge.

V nadaljevanju je Huš predstavil nekaj mednarodnih študij na področju elektromagnetih sevanj ter njihove zaključke, pri katerih so se znanstveniki ukvarjali z povezavo med elektromagnetnimi sevanji in tveganji za razvoj raka pri človeku. Ugotovitev teh strokovnih prispevkov je, da ni dokazanega neposrednega vpliva na pojav rakastih oboljenj zaradi uporabe tehnologije 5G. Huš je ob tem opozoril na doslednost pri interpretaciji in razumevanju rezultatov posamezne študije ter v tej zvezi izpostavil problematiko lažnih novic, ki, kot je dejal, jemljejo prostor znanstveno utemeljenim argumentom.

Mag. Gregor Kos iz Gibanja za človeku prijazno tehnologijo je dejal, da »so v gibanju za tehnologijo, vendar ne na račun zdravja«. Predstavil je študije o negativnih učinkih elektromagnetnega sevanja na zdravje ter tudi dokumente, v katerih so izpostavljena tveganja oziroma negativni učinki elektromagnetnih sevanj na človeško telo.

"Znanstvene raziskave obstajajo in jasno kažejo na škodljive učinke za zdravje," je dejal. Poudaril je, da zagovorniki 5G tehnologije delujejo v korist industrije in pristransko. Svoj nastop je zaključil z navedbo ključnih zahtev Gibanja za človeku prijazno tehnologijo, med katerimi so med drugim tudi: takojšnje sprejetje nove Uredbe o elektromagnetnem sevanju z vključenim načelom previdnosti - v sodelovanju s civilno družbo, ukinitev javnih pooblastil profitnim institucijam, ki imajo konflikt interesov v poslovanju z industrijo in takojšnja vzpostavitev ustrezne organizacijske enote NIJZ za vplive elektromagnetnega sevanja na javno zdravje ter druge.

Pritrdil mu je Igor Šajn, ki se ukvarja s stavbno biologijo in svetovanjem na področju ekologije.
Kot zadnji je v dopoldanskem delu razprave nastopil Dr. Peter Gajšek z Inštituta za neionizirajoča sevanja.
Največji znanstveni interes na tem področju je po Gajškovih besedah predvsem v ugotavljanju vplivov kumulativnih sevalnih obremenitev zaradi različnih tehnologij. "Nismo namreč izpostavljeni samo enemu viru sevanja," je dejal. Pristojne slovenske institucije po njegovih besedah na tem področju čaka še veliko dela.
Zaključil je z navedbo konsenza oziroma stališča nekaterih svetovnih organizacij. ICNIRP (International Commission on Non-Ionizing Radiation Protection) tako denimo navaja: Nove smernice ICNIRP temeljijo na trenutnem stanju znanosti – tudi na raziskavah vplivov mmW na človeka (nad 30 GHz). Mejne vrednosti so izoblikovane tako, da varujejo pred negativnimi vplivi na zdravje aradi izpostavljenosti elektromagnetnim poljem z vgrajenim velikim varnostnim faktorjem. Če mejne vrednosti teh smernic ICNIRP v povezavi z novo tehnologijo 5G niso presežene, ni razloga za sum, da bi izpostavljenost 5G v vseh frekvenčnih območjih lahko predstavljala tveganje za zdravje.

V drugem delu posveta so predstavniki javnega sektorja predstavili zakonodajne okvire uvajanja tehnologije.
Direktorica AKOS Mag. Tanja Muha je predstavila naloge in pristojnosti te agencije kot strokovnega regulatornega organa na področju frekvenc. Podrobneje je pojasnila namen, cilje in način priprave Strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom. Kot je dejala, je omenjena strategija podlaga oziroma pogoj, da AKOS lahko začne z razpisi za pridobitev frekvenc.

»AKOS je pripravljalec strategije in pri tem upošteva usmeritve vlade oziroma Ministrstva za javno upravo. Namen strategije je večja predvidljivost upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom. Strategija ne govori o podrobnostih 5G tehnologije, ampak ima tehnološko nevtralni pristop. Gre za celovit dokument, v katerem je denimo 5G le ena od obravnavanih tehnologij«, je še pojasnila Muha.

Direktorica AKOS-a je še pojasnila, da se postopki za podelitev frekvenc, tudi 5G, se še niso začeli, saj je omenjena strategija podlaga za to. Kot je dodala, postopek za podelitev frekvenc traja glede na izkušnje najmanj 10 mesecev, lahko pa tudi več. Ko namreč operaterji te frekvence pridobijo, je potreben tudi čas, da se vzpostavi omrežje. »Če bi torej danes začeli s postopkom za podeljevanje teh frekvenc, bi komercialna storitev 5G zaživela v okolju v letu 2022 ali kasneje«, je še dodala.

Mag. Muha je spregovorila tudi o razliki med testnimi in komercialnimi frekvencami. »Komercialne dobijo operaterji, za njih plačajo nadomestilo in s temi frekvencami tržijo. Testne frekvence pa so za krajše časovno obdobje in so namenjene testiranju novih tehnologij in opreme. Podeljujejo se zelo lokalno in kratkotrajno (3 mesece), če gre za EU projekte pa za 3 leta. Teh frekvenc se ne trži komercialno. Trenutno imajo testne frekvence naslednji uporabniki: A1, AMZS (za poligon na Vranskem), Elektro Gorenjska (za testiranje pametnih števcev) in Telemach.

Mag. Miha Krišelj, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo in informatiko na Ministrstvu za javno je razpravo strnil z nekaj ključnimi sporočili. Poudaril je, da strategija oziroma njen ne-sprejem ne ogroža uvajanje 5G tehnologije. »Nič ni narobe, če s tem še nekoliko počakamo,« je dejal Krišelj ter dodal še tretje ključno sporočilo, da je prav upoštevati načelo previdnosti. Opozoril je, da omrežni operaterji ne bodo vlagali v novo infrastrukturo, če ne bodo videli jasnega potenciala za znatno povpraševanje in regulativnih pogojev, ki omogočijo, da se naložba izplača.

Pravočasna uvedba omrežja 5G je po Krišljevih besedah strateška priložnost za Evropo, ki jo mora izkoristiti tudi Slovenija.

Matjaž Ferjančič z Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje je povedal, da se bo ministrstvo noveliranja uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju lotilo, ko bo na ravni EU izdana enotna zakonodaja, ki bo določala mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja.

Direktor uprave za varstvo pred sevanji Ministrstva za zdravje Damijan Škrk pa je kot zadnji v sklopu popoldanskih nastopov na javnem posvetu sklenil svojo razpravo z besedami, da so pristojne mednarodne organizacije ugotovile, da izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju pod vrednostmi, ki so določene z njihovimi priporočili, ne povzroča negativnih vplivov na zdravje ljudi.

Tudi znanstveni odbor za nova zdravstvena tveganja pri Evropski komisiji meni, da ni očitnih škodljivih učinkov za zdravje ljudi pri izpostavljenostih, ki so pod mejnimi vrednostmi, določenimi z evropsko zakonodajo, je dodal.

Javni posvet so udeleženke in udeleženci zaključili z izmenjavo mnenj in stališč, ki so se navezovala na naslovno temo, torej na uvajanje tehnologije 5G. Kot je ob zaključku ponovno izpostavil minister za javno upravo Rudi Medved, je ključno, da o perečih temah vodimo dialog, s katerim presegamo mnoge zadrege, delimo izkušnje, prakse, znanje in predvsem prisluhnemo tudi stališčem, s katerimi se osebno ne strinjamo, gre pa na koncu vse to v dobrobit temu, da v končni fazi pridemo do najboljših rešitev za ljudi. »Ko smo se poslušali, upam, da smo se tudi slišali,« je dejal minister. »Ni bil namen prepričevati kogarkoli, namen je bil čim več dilem pojasniti in si dati čas za skupen premislek. Morda si kakšnega vprašanje tudi doslej nismo zastavili na pravi način. Prepričan pa sem, da je bil posvet v dobro vseh nas,« je zaključil minister za javno upravo.