Od 11. do 13. junija 2019 je namreč v Ljubljani v so-organizaciji Ministrstva za zdravje in Regionalnega urada SZO za Evropo potekala »Konferenca SZO na visoki ravni o neenakostih v zdravju: zdravo in uspešno življenje za vse«, ki je bila osredotočena na rešitve in partnerstva, ki so potrebna za doseganje enakosti in pravičnosti v zdravju v državah in med njimi. Na konferenci je bila sprejeta »Ljubljanska izjava o enakosti v zdravju«, ki poziva vse države članice evropske regije SZO k ukrepanju, vključno s sprejetjem resolucije o enakosti v zdravju na 69. zasedanju Regionalnega odbora SZO.

Republika Slovenija je tudi sicer prepoznana kot država, ki že vrsto let okrepljeno sodeluje s SZO na področju neenakosti v zdravju, socialnih determinant v zdravju ter vlaganju v zdravje in razvoj. SZO je tako, poleg izvedbe prvega tovrstnega dogodka na globalni ravni v Ljubljani, slovenskega ministra za zdravje povabil tudi k sodelovanju na plenarni razpravi o neenakostih v zdravju.

 Minister za zdravje Aleš Šabeder je na plenarni razpravi podrobneje pojasnil ugotovitev SZO, da Slovenija veliko vlaga v zmanjševanje neenakosti in ima pri tem tudi zelo dobre rezultate. Povedal je, da Slovenija že tradicionalno zagotavlja univerzalno dostopnost do zdravstvenega varstva za vse svoje državljane in se pri tem osredotoča tudi na zmanjševanje neenakosti na področju zdravja. Zdravje in pravičnost sta bila od nekdaj eni najpomembnejših vrednot naše družbe. To se na primer odraža tudi v Strategiji razvoja Slovenije do leta 2030, ki jo je sprejel Državni zbor RS in kjer je kjer zdravo in aktivno življenje opredeljeno kot prvi razvojni cilj.

 Poleg tega so v Resoluciji nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016–2025 "Skupaj za družbo zdravja" neenakosti v zdravju opredeljene kot eden ključnih izzivov v prihodnosti. V zdravstvu smo prepričani, da lahko le s celovitim pristopom in v partnerstvu z ostalimi sektorji in zainteresiranimi stranmi uspešno rešimo ta izziv.

 Po drugi strani pa se soočamo, in verjamem, da je tako v vseh državah, z naraščajočimi zdravstvenimi potrebami in pričakovanji ljudi, skupaj z novimi in pogosto tudi dragimi tehnologijami in izzivi, kot sta migracija delovne sile ali odpornost mikroorganizmov proti protimikrobnim zdravilom. Če želimo doseči zastavljene cilje trajnostnega razvoja, potrebujemo inovativne pristope. Dober primer je priprava ekonomskega primera za vlaganje v zdravstvene sisteme.