Visoko zasedanje, ki je pomembna akcijska platforma za dosego univerzalne dostopnosti zdravstvenega varstva je vodil Nigerijec Tijjani Muhammad Bande. Zasedanja so se udeležili tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres,  generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, predsednik Skupine Svetovne banke David Malpass in visoka gostja, bivša generalna direktorica SZO (1998 - 2003) Gro Brundtland. Poudarili so, da je potrebno vsem zagotoviti dostop do univerzalnega zdravstvenega varstva, še posebej ranljivim skupinam. Zato je pomembna tudi vloga Svetovne banke, ki zagotavlja finančno podporo najrevnejšim za vzpostavitev modelov zdravstvenega varstva, še posebej za cepiva, za boj proti tuberkulozi, za izobraževanje, za izgradnjo zdravstvene infrastrukture…. Za vse države je pomemben zdravstveni izid njihovih državljanov.

Na visokem zasedanju je bila sprejeta politična deklaracije o univerzalni dostopnosti zdravstvenega varstva. Politična deklaracija poudarja pomen univerzalnega zdravstvenega varstva za doseganje ciljev trajnostnega razvoja na področju zdravja in blaginje. Izpostavlja se tudi pomen izkoreninjenja revščine, zagotavljanje izobraževanja, enakost spolov, opolnomočenje žensk, zagotavljanje dela in trajnostne gospodarske rasti, zmanjšanje neenakosti, ter doseganje pravične, mirne in vključujoče družbe. Ob tem se upošteva, da je zdravje vlaganje v človeški kapital, ob socialni in ekonomski razvoj pa naj se upoštevajo človekove pravice in dostojanstvo.

Politični predstavniki držav (predsedniki držav, predsedniki vlad, ministri) so večkrat izpostavili, da je univerzalno zdravstveno varstvo močan instrument za izpolnjevanje ne samo trajnostnih razvojnih ciljev, ki so neposredno usmerjeni v zdravje (posebno relevanten  za zdravje je 3. cilj - SDG3: poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje vseh v vseh življenjskih obdobjih), temveč  celotne Agende 2030. Zdravje je človekova pravica, njeno uresničevanje prinaša koristi za celotno družbo.

Izpostavili so pravice do spolnega, reproduktivnega ter duševnega zdravja, zdravo prehranjevanje in preprečevanje bolezni, zmanjševanje bremen nenalezljivih kroničnih bolezni, spodbujanje cepljenja in protimikrobno odpornost, dostopnost do zdravil ter mnoga druga področja, ki jih morajo države v okviru zdravstvene politike nasloviti v okviru univerzalnega dostopa do zdravstvenega varstva. Poudarili so pomen promocije zdravja in preventivnih programov.

Med državami so seveda velike razlike, npr. evropske države imajo dolgo tradicijo,  države v razvoju, kjer je prisotna revščina, šele vzpostavljajo zdravstvene sisteme in se trudijo zagotavljati univerzalen dostop do zdravstvenega varstva svojemu prebivalstvu v okviru omejenih finančnih možnosti, odvisne pa so od tuje pomoči (pomoč Svetovne banke, zasebnega sektorja, donacij). Zato so tudi zdravstveni izidi različni (npr. pričakovana življenjska doba, umrljivost mater in otrok, precepljenost…). Poudarili so pomen medresorskega sodelovanja,  še posebej pa izpostavili vpliv okolja na zdravje, zato je izjemna priložnost, da poteka istočasno tudi podnebni vrh. Otoške države so še posebej opozarjale na podnebne spremembe.

Evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov g. Vytenis  Andriukaitis je podal izjavo Evropske Unije (EU), v kateri je izpostavil, da smo v EU trdno zavezani doseganju ciljev trajnostnega razvoja ter da EU ceni vodstvo Združenih narodov pri svetovnih izzivih, s katerimi se soočamo. EU je zavezana varovati in spodbujati pravico vsakogar, da uživa najvišji dosegljivi standard fizičnega in duševnega zdravja, da spodbuja človekovo dostojanstvo  in blaginjo. Zdravje je bistvena naložba za doseganje stabilne in uspešne družbe, gospodarskega in socialnega blagostanja ter varnosti. Sledimo pristopu, ki temelji na pravicah, v skladu z vrednotami, na katerih temeljijo zdravstveni sistemi v EU, vrednotami, ki so zapisane tudi v evropskem soglasju o razvoju. Komisar je omenil tudi finančno pomoč EU na področju zdravstva, ki je bila usmerjene v krepitev storitev primarne zdravstvene oskrbe. Med letoma 2013 in 2017 so sredstva EU prispevala k več kot 19 milijonom rojstev, ki jih je udeležilo usposobljeno zdravstveno osebje, več kot 13 milijonov otrokje bilo  popolnoma imuniziranih, 57 milijonom žensk soomogočili uporabo kontracepcije, 11 milijonom ljudi so rešili življenje proti virusu HIV, nudili so pomoč tudi za preprečevanje malarije.

Minister Šabeder je v nagovoru izpostavil, da je cilj univerzalne dostopnosti zdravstvenega varstva o zagotavljanju  splošne pravice do zdravstvenega varstva za vse, danes še bolj aktualen z vidika človeštva in potreb, ki jih določa naš trenutni življenjski slog na edinem planetu, ki ga imamo. Minister je poudaril: »Odločevalci bi morali vzpostaviti ali izboljšati nacionalne zdravstvene sisteme in vsem ljudem zagotoviti dostop do potrebnih in kakovostnih zdravstvenih storitev, vključno s preventivnimi ukrepi za doseganje dobrih zdravstvenih rezultatov«.

Minister je v predstavitvi poudaril, da ima Slovenija že dolgo vzpostavljen sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki zavarovancem zagotavlja dostop do zdravstvenih storitev ter da daje Slovenija  velik poudarek preventivnemu zdravstvenemu varstvu za vse državljane, kar ima velik vpliv z dobro načrtovanimi naložbami v imunizacijo, zdrav način življenja, preventivne presejalne programe za bolezni srca in ožilja, diabetes in rak ter druge napore.

Navedel je primer dobrega zdravstvenega varstva bolnikov s sladkorno boleznijo na primarni ravni, kar ima za posledico zelo nizko stopnjo hospitalizacije zaradi te bolezni, ki je ena najnižjih ravni v Evropi. Izpostavil je tudi, da  je Slovenija močna v primarnem zdravstvenem varstvu, ter da tako izvaja deklaracijo Svetovne zdravstvene organizacije, sprejeto na skupščini v Alma-Ati leta 1978, in katere zaveze je potrdila Astanska deklaracija štirideset let pozneje. Svojo zavezanost univerzalnemu zdravstvenemu varstvu potrjujemo s strateškim dokumentom, Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja«, ki zagotavlja univerzalno dostopnost do zdravstvenega varstva in uresničevanjem „pravice do zdravja“ v skladu s slovensko ustavo in različnimi mednarodnimi dokumenti.

Minister je tudi povedal, da je Slovenija pripravljena deliti svoje izkušnje z drugimi državami in se zavzema za splošno zdravstveno pokritje, vključno z dostopom do preventivnih programov za vse v Evropski uniji in na svetovni ravni. Izpostavil je, da Slovenija je junija letos gostila tudi evropsko konferenco WHO o enakosti zdravja in si še naprej prizadevala izboljšati splošni dostop do zdravstvenega varstva.  Minister je opozoril tudi na pomen dostopnosti zdravil in medicinskih pripomočkov, kar je za države z majhnim trgom izjemnega pomena. Poudaril je, da proizvajalci nosijo veliko odgovornost za zdravje vseh ljudi na svetu - razvoj novih zdravil na eni strani in zagotavljanje enakega dostopa do zdravil in medicinskih pripomočkov na drugi strani, ne glede na velikost trga. 

Skupaj z delegacijo se minister udeležil tudi dveh panelov, in sicer na temo:

- univerzalna dostopnost do zdravstvenega varstva kot gonilo pravičnosti, vključujočega razvoja in blaginje za vse ter

-  pospeševanje medresorskega ukrepanja in naložb za dosego UHC.

Delegacija, ki jo vodi minister Šabeder se je v okviru 74. Generalne skupščine Združenih narodov udeležila še drugih dogodkov, in sicer prireditve  "Walk the Talk New York", ki  je posvečena zdravju in združuje ljudi z vsega sveta, saj so se ga udeležili predstavniki držav iz celega sveta in drugi, predvsem prebivalci New Yorka, ki so se pridružili teku oziroma hoji.  Prav tako se je delegacija udeležila stranskega dogodka na temo "Re-thinking health and wellbeing": kako zdravstveni sistemi prispevajo k univerzalni dostopnosti do zdravstvenega varstva, ki je potekal v so-organizaciji SZO in  nekaterih držav članic EU.