V nadaljevanju objavljamo besedilo nagovora ministrice za pravosodje Andreje Katič. Velja govorjena beseda!  

Spoštovane organizatorke in organizatorji tega posveta,

Spoštovane udeleženke in udeleženci.

Kot ministrica za pravosodje in tudi osebno podpiram vsakršna prizadevanja, ki so usmerjena v preprečevanje in ustavljanje nasilja na splošno in še posebej spolnega nasilja. Gre za vsebino, ki je žal v veliki meri še vedno tabu v slovenski družbi.

Zato se organizatorjem najlepše zahvaljujem za organizacijo današnjega posveta in za pogum, da izpostavljajo tako potrebna vprašanja. Ob tej priložnosti posebej pozdravljam tudi pripravo dopolnjene in prenovljene izdaje Praktičnega vodnika po sodnih in upravnih postopkih z naslovom »Nasilje nad Ženskami – pravne oziroma prave poti v varno življenje žensk in otrok, ki je izšla že lansko leto, danes pa so jo – če sem prav obveščena – prejeli vsi udeleženci tega posveta. Tematiki nasilja oziroma še posebej nasilja nad ženskami posvečamo posebno pozornost tudi na Ministrstvu za pravosodje. Z vidika pravosodja in pravnega reda na splošno je namreč pomembno, da je zakonodaja glede tovrstnih občutljivih in hkrati nesprejemljivih in zavržnih dejanj nedvoumna in jasna.

Kot najbrž veste na Ministrstvu za pravosodje pripravljamo spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika.V okviru priprave sprememb se nam je zastavilo vprašanje - ali je slovenski model spolnega kazenskega prava sploh še primeren? Izkazalo se je namreč, da model prisile, kot zaenkrat velja, spregleda celo vrsto potencialnih situacij, do katerih lahko pride v posameznih primerih. Tudi pogled čez mejo pokaže, da se v vse več državah opušča model prisile in se ga nadomešča z drugimi modeli, s ciljem bolje zavarovati spolno avtonomijo posameznika. Gotovo se spominjate, kako je v javnosti završalo v začetku letošnjega leta, ko so mediji poročali o primeru posilstva, ki ga je obravnavalo koprsko višje sodišče. Navedeni primer je sicer slab za začetek debate, ki se je na njegovi podlagi odvila, ne glede na to pa je debata o tej pomembni tematiki NUJNO potrebna. 

Kot sem že večkrat javno povedala, se osebno zavzemam za uveljavitev modela DA je DA, ki terja partnerjevo jasno soglasje k spolnemu aktu in kot kaznivo opredeljuje vsako spolno ravnanje brez nedvomnega soglasja obeh partnerjev. Ob tem želim izpostaviti še pomen Istanbulske konvencije oziroma Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima. Naš cilje je, da bi z novelo Kazenskega zakonika pripravili tudi predloge za spremembe, ki potrebne za odpravo tistih pridržkov Republike Slovenije h konvenciji, ki se nanašajo na delokrog Ministrstva za pravosodje. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in na njej temelječa Istanbulska konvencija namreč postavljata zahtevo, da države podpisnice v svoje inkriminacije na tak ali drugačen način pomembno vključijo vprašanje soglasja. 

Delovna skupine za pripravo sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika se je oktobra letos že prvič sestala. Prav tako smo se v zvezi z navedeno tematiko že nekajkrat srečali s predstavniki nevladnih organizacij. Preden pa na ministrstvu sprejmemo končno odločitev glede prihodnje ureditve kaznivega dejanja posilstva in drugih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, smo pristopili k temeljiti analizi, saj se sprememb oziroma dopolnitev tako pomembnega vprašanja ne gre lotevati na hitro in brez premisleka.

Področje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je še toliko bolj občutljivo, zato je pred spremembami nujna temeljita analiza področja. Celovito študijo smo v sredini meseca novembra že prejeli in da jo ravno v teh dneh intenzivno preučujemo. Zaenkrat, po hitrem pregledu, lahko povem, da je bilo v okviru študije ugotovljeno, da iz veljavnega zakonskega modela prisile izpadejo primeri, ko gre za hitrost storilca, ki izrabi presenečenje žrtve, in tudi primeri, ko žrtev sicer zavrača spolno dejanje ali se z njim ne strinja, ampak se iz različnih razlogov fizično ne upira ali se ne upira dovolj. In to pomanjkljivost bo treba nasloviti v okviru priprave sprememb kazenske zakonodaje.  

Dovolite, da na kratko omenim tudi številna prizadevanja, ki so usmerjena v izboljšanje položaja žrtev kaznivih dejanj na splošno in še posebej v zvezi s kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost. Konec marca letos je Državni zbor po predlogu vlade potrdil novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), katere osnovni cilj je bila implementacija t.i. Direktive o žrtvah. Z novelo ZKP-N se na področju žrtev uveljavlja kar nekaj sprememb, ki žrtev postavljajo v ospredje postopka. Rešitve so v praksi zaživele 20. oktobra. S to novelo je bil torej narejen pomemben korak naprej prav v smeri zaščite žrtev.

Ministrstvo za pravosodje je skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve in Policijo v oktobru izdalo tudi pregledno zloženko glede pravic žrtev kaznivih dejanj. Ocenjujemo namreč, da osveščanje žrtev ter ustrezen celovit odziv in pomoč pristojnih organov, vključno s sodišči,  lahko pripomore k spodbujanju prijav spolnih kaznivih dejanj in pregonu storilcev.

Pomemben vidik pri krepitvi pravic mladoletnih žrtev spolnega nasilja je tudi projekt »Hiša za otroke«, glede katerega na Ministrstvu za pravosodje potekajo številne aktivnosti. V teh dneh pripravljamo ustrezno pravno podlago, da bo projekt lahko zaživel, pri tem pa se zavzemamo za zagotavljanje celostne obravnave mladoletnih žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivostjo in s tem povezanih kaznivih dejanj.

Pozdravljam, da tudi v medresorski delovni skupini za Hišo za otroke sodeluje predstavnica nevladnih organizacij. Projekt dobro napreduje, saj smo že našli ustrezno lokacijo za vzpostavitev hiše za otroke, ki je v lasti Republike Slovenije. Trenutno je v teku urejanje vsega potrebnega za zagon po predvideni časovnici v drugi polovici leta 2020. Pri tem sodelujemo tako s Svetom Evrope kot z norveškim mehanizmom.

Naj omenim, da se je državna sekretarka Ministrstva za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan v začetku tega meseca kot namestnica vodje delegacije v Ženevi udeležila zagovora Tretjega nacionalnega poročila Republike Slovenije za Univerzalni periodični pregled (UPR), ki je mehanizem Sveta OZN za človekove pravice. V okviru UPR države članice OZN medsebojno pregledujejo spoštovanje človekovih pravic v posamezni državi. V pregledih sodeluje vseh 193 držav članic OZN. Pregled poteka v obliki interaktivnega dialoga z delegacijo države v pregledu, ki ji predstavniki drugih članic OZN podajajo vprašanja o stanju človekovih pravic in priporočila za izboljšanje njihovega varstva na nacionalni ravni. Slovenija je tudi v okviru Univerzalnega periodičnega pregleda v okviru Sveta OZN za človekove pravice dobila priporočila, da zamenja model prisile z modelom soglasja.

Da zaključim, posebej pozdravljam vse aktivnosti in razprave na tem področju, saj gre za problematiko, ki je nikakor ne bi smeli politizirati.V ospredje ureditve bi morali postaviti žrtve in njihove potrebe, ter učinkovito preprečevanje nasilja, kar bi moral biti skupni minimalni imenovalec vseh naših prizadevanj.

Vsem udeležencem posveta želim plodno in zanimivo razpravo.

Hvala za vašo pozornost.

Srečno!