Zasedanje je potekalo v okviru madžarskega predsedovanja Svetu EU, vodil pa ga je dr. Peter Takacs, madžarski državni sekretar za zdravje. Bilo je bilo tudi prvo zasedanje Sveta EPSCO, ki se ga je v okviru nedavno potrjene nove sestave Evropske komisije za prihodnji mandat udeležil novi evropski komisar za zdravje in dobrobit živali Olivér Várhelyi.

Ministri za zdravje so na zasedanju sprejeli Priporočilo Sveta o okolju brez tobačnega dima in aerosolov. Za Slovenijo je to pomembna širitev področja uporabe priporočila na nove izdelke, ki sproščajo dim in aerosole ter širitev na odprte prostore. Pred izpostavljenostjo dimu in aerosolom iz okolja se bo tako bolje zaščitilo prebivalce, zlasti otroke in mlade ter druge ranljive skupine, kot so bolniki in nosečnice. V Sloveniji je bil nedavno sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki v mnogih pogledih že naslavlja predlagana priporočila. Ministrica za zdravje je poudarila, da uresničevanje priporočil pomembno prispeva k izpolnjevanju zavez iz Evropskega načrta za boj proti raku, kot tudi k Sklepom Sveta o izboljšanju zdravja srca in ožilja. Slednje so ministri ravno tako potrdili danes, v njih pa Svet poudarja vlogo preventive in promocije zdravja, kar lahko zmanjša prezgodnjo umrljivost in obolevnost, poudarja pa se tudi povezava med boleznimi srca in ožilja ter sladkorno boleznijo. Pojavnost teh bolezni pri diabetikih je kar trikrat višja. Ministri so potrdili tudi Sklepe Sveta o izboljšanju darovanja in presajanja organov.

Na pobudo madžarskega predsedstva Svetu EU so ministri razpravljali o evropski zdravstveni uniji v luči Draghijevega poročila o evropski konkurenčnosti. Madžarsko predsedstvo je za razpravo pripravilo dokument, v katerem poudarja, da se je špansko-belgijsko-madžarsko predsedstvo zavezalo, da bo okrepilo evropsko zdravstveno unijo, da bi zagotovilo odpornost zdravstvenih sistemov, ki so dostopni vsem, vzpostavilo pripravljenost na prihodnje izredne zdravstvene razmere ter spodbujalo zdravje in zdrav življenjski slog. Vprašanja za razpravo so se nanašala na priporočila Draghijevega poročila, ki naj bi bila najpomembnejša za reševanje z zdravjem povezanih izzivov kot so staranje prebivalstva, pomanjkanje zdravstvenega kadra, protimikrobna odpornost in problematika nalezljivih ter nenalezljivih bolezni.

Ministrica Prevolnik Rupel je v svojem nagovoru poudarila, da mora zdravje tudi v novem sklicu Evropske komisije ostati ena ključnih prednostnih nalog evropske politične agende. Dodala je, da Draghijevo poročilo, čeprav osredotočeno na konkurenčnost, ponuja širši okvir za naslovitev številnih izzivov javnega zdravja. Slovenija tudi pozdravlja aktivnosti EU za izboljšanje razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne dostopnosti zdravil. Zdravila morajo biti dostopna vsem pacientom, ne glede na velikost države ali trga. Za dosego strateške neodvisnosti pa mora EU postati bolj konkurenčna in privlačna tudi za farmacevtsko industrijo. Za uspešno izvajanje Draghijevih priporočil moramo okrepiti sodelovanje tako med državami članicami kot tudi komisijo. Zdravje mora tudi v novem sklicu Evropske komisije ostati ena ključnih prednostnih nalog evropske politične agende in mora poročilo uporabiti za pripravo sistemskih ukrepov, tako zakonodajnih kot nezakonodajnih. Skupno vodilo nadaljevanju dela pa naj bo ohranitev evropskega socialnega modela in vizija dokončanja Evropske zdravstvene unije ter implementacija že sprejetih zavez. Ministrica Prevolnik Rupel je še izpostavila, da je pandemija Covid-19 okrepila zavedanje o pomenu zdravja kot vrednote.

Glede poročila o napredku farmacevtskega svežnja je ministrica Prevolnik Rupel dejala, da ga Slovenija podpira. Še posebej je pozdravila pristop, osredotočen na pacienta. Slovenija se močno zavzema za rešitve, ki bodo olajšale hitrejši dostop pacientov do zdravil po vsej EU. Le tako bomo lahko omogočili večjo dostopnost do zdravil na vseh trgih EU, vključno z majhnimi trgi. V samem jedru zakonodaje pa morajo ostati tudi razpoložljivost in cenovna dostopnost. Dodala je, da je pri usklajevanju besedila treba iskati ravnovesje med spodbujanjem inovacij na eni strani in pospešenim dostopom do generičnih in podobnih bioloških zdravil na drugi.

Reformni sveženj je eden najobsežnejših v zadnjih dveh desetletjih, reforma pa nedvomno potrebna. Ministrica je zaključila z upanjem, da bomo z združenimi močmi uspešni pri oblikovanju okolja, ki bo navdihovalo in podpiralo inovacije ter konkurenčnost, predvsem pa skrbelo za dostop do zdravil oziroma za zdravje vseh pacientov.

V okviru točke razno je bila za Slovenijo najpomembnejša pobuda Cipra o prostovoljnem skupnem javnem naročanju zdravil, pri čemer so države članice pozvale Evropsko komisijo, da preuči zakonodajno ureditev sistema prostovoljnega skupnega javnega naročanja. Ob tem je Slovenija poudarila, da je ključno, da Evropska komisija prevzame vlogo koordinatorja in zagotovi ustrezen sekretariat za podporo tem procesom.