Vlada o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih

V Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih se spreminja del, ki ureja število in vrste direktoratov v Ministrstvu za javno upravo.

V okviru Ministrstva za javno upravo delujeta Direktorat za informacijsko družbo in Direktorat za informatiko. Zaradi delnega prekrivanja oziroma dopolnjevanja dejavnosti obeh direktoratov ter ob kadrovski podhranjenosti Direktorata za informatiko, je oblikovanje novega direktorata, ki bo združil dejavnosti obeh direktoratov smiselna in racionalna organizacijska sprememba. S tem ukrepom bi tudi povečali sinergijo med obema direktoratoma ter zagotovili boljši izkoristek obstoječih kadrovskih virov, kar pomeni tudi učinkovitejše in uspešnejše izvajanje začrtanih nalog tako na področju državne informatike kot tudi na področju informacijske družbe.

Direktorat za informacijsko družbo koordinira izvajanje programa na področju informacijske družbe z namenom dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, dviga kakovosti življenja in enakomernega regionalnega razvoja. Program delovanja direktorata vsebuje pripravo različnih strategij (npr. Digitalna Slovenija 2020), zagotavljanje kontaktne točke za e-poslovanje, vzpostavitev politike prostega pretoka neosebnih podatkov, elektronske identifikacije in storitev zaupanja, izvajanja razpisov in politike za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij (GOŠO), politike informacijske varnosti, interneta stvari, umetne inteligence in upravljanja radijskega spektra.

Direktorat za informatiko je odgovoren za upravljanje državne informatike, skrbi za enotni razvoj skupnih informacijskih rešitev v državni upravi ter njihovo tehnološko, procesno in organizacijsko skladnost s centralnim informacijsko komunikacijskim sistemom, omogoča gostovanje informacijskih storitev na centralni infrastrukturi in podporo delovanju informacijskih sistemov, skrbi za enotno izvajanje informacijske varnostne politike ter izvaja naloge državnega centra za storitve zaupanja. Poleg tega je direktorat vključen v pripravo strategij in zakonodaje s področja dela državne informatike. Vključen je v vrsto mednarodnih delovnih skupin, projektov ter izvaja druge naloge na mednarodnem področju. V zadnjem obdobju je direktorat soočen predvsem z izzivi na področju centralizacije informacijskih sistemov državnih organov. 

Sinergija delovanja Direktorata za informacijsko družbo in Direktorata za informatiko se kaže predvsem v preteklem sodelovanju na področju politike elektronske identifikacije, storitev zaupanja, informacijske varnosti, interneta stvari in umetne inteligence. Direktorat za informatiko je po obsegu bistveno večji, saj ga sestavljata dva urada, ki skrbita za infrastrukturo državne informatike in podporo uporabnikom ter več sektorjev, ki med drugim tudi sodelujejo z Direktoratom za informacijsko družbo: Sektor za upravljanje s podatki na področju interneta stvari – razvojni inovacijski oblak (RIO), Sektor za razvoj aplikativnih rešitev na področju e-uprave, uredbe eIDAS in elektronskega poslovanja, Sektor za informacijsko varnost na področju kibernetske varnosti ter opravljanja nalog SIGOV CSIRT, ter Center za storitev zaupanja, ki je zadolžen za izdajanje digitalnih certifikatov.

Oba direktorata aktivno sodelujeta na mednarodnem področju. Na nivoju EU je to DG CONNECT, s katerim sodeluje Direktorat za informacijsko družbo in DG DIGIT, s katerim sodeluje Direktorat za informatiko. S primerjavo delovnega področja DG DIGIT in Direktorata za informatiko ugotavljamo, da ima Direktorat za informatiko bistveno širše poslanstvo, saj poleg zagotavljanja informacijskih storitev za državne organe izvaja tudi  aktivnosti na področjih, ki sodijo pod okrilje DG CONNECT (direktorat A: umetna inteligenca, dir. E.2 cloud&software, dir. F.2 e-commerce & platforms, dir. H.1 Cybersecurity tehnology in H.4 e-uprava in storitve zaupanja). Ta področja pa med drugimi pokriva tudi Direktorat za informacijsko družbo.

Vlada o odgovoru na pisno poslansko vprašanje mag. Karmen Furman v zvezi s financiranjem nevladnih organizacij

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Karmen Furman v zvezi s financiranjem nevladnih organizacij in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

 V odgovoru Vlada RS navaja splošna merila in merila ocenjevanja ter druge kriterije za naslednje javne razpise:

-V Javnem razpisu za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij v obdobju 2019 – 2023 in razpisni dokumentaciji, ki sta objavljena in javno dostopna na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-podporno-okolje-za-nvo-2019-2023, so navedeni vsi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičeni prijavitelji ter merila ocenjevanja.

-Javni razpis za krepitev zmogljivosti NVO za zagovorništvo in izvajanje javnih storitev 2015-2019

-Javni razpis za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga za obdobje 2014-2015

-Javni razpis za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga za obdobje 2012 -2014

-Javni razpis za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga za obdobje 2010 -2012

-Javni razpis za sofinanciranje projektov vsebinskih mrež NVO na nacionalni ravni v okviru prednostne usmeritve: spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga, operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 za leti 2009 in 2010

-Javni razpis za sofinanciranje projektov horizontalnih mrežnih NVO in regionalnih NVO stičišč v okviru prednostne usmeritve: spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga, operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013

Upravičenci so dolžni na zahtevo ministrstva posredovati dodatna poročila o poteku aktivnosti in porabi sredstev, določenih s pogodbo. Skladno s pogodbo lahko ministrstvo izloči neupravičene stroške, v primeru večjih kršitev pogodbenih obveznosti pa tudi pogodbo prekine. V primeru, da ministrstvo ugotovi, da se dodeljena sredstva uporabljajo nenamensko ali so dodeljena sredstva odtujena ali so bila upravičencu dodeljena neupravičeno, prekine izplačevanje sredstev, odstopi od pogodbe in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. Neupravičeno izplačana sredstva je potrebno vrniti v proračun Republike Slovenije z zakonskimi zamudnimi obrestmi v roku 30 dni od vročitve zahtevka s strani ministrstva.

Ministrstvo odstopi od pogodbe tudi v primeru, če ugotovi nenamensko in negospodarno porabo sredstev ali porabo sredstev za izvajanje aktivnosti, ki niso upravičene po javnem razpisu, vlogi in pogodbi, če ugotovi, da so podatki, ki jih je upravičenec posredoval ministrstvu v zvezi s pogodbo neresnični, nepopolni in spremenjeni tudi v času njene sklenitve in če na podlagi zunanje evalvacije med izvajanjem projekta ugotovi, da upravičenec ni dosegel predvidenih rezultatov projekta.

Ministrstvo redno izvaja kontrole na terenu, kjer skrbniki pogodb preverijo tako napredek na projektu kot originalno dokumentacijo (preverba računov, stroškov zaposlenih, stroškov zunanjih izvajalcev, IKT opreme …).

V obdobju izvajanja projektov podpornega okolja za nevladne organizacije do prekinitev pogodb ni prišlo, prihaja pa do izločitve posameznih stroškov, ki niso upravičeni oziroma ustrezno vsebinsko obrazloženi ali ne izkazujejo gospodarne rabe denarja.

Vlada je v lanskem letu sprejela Strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023, v kateri se je med drugim zavezala k vzpostaviti dolgoročnega financiranja nevladnih organizacij, ki mora biti ciljno naravnano in mora uresničevati cilje javnih politik, učinkovito  in pregledno.

Vlada se je seznanila s poročilom o realizaciji pospešitve in zaključka postopkov po Zakonu o denacionalizaciji (ZDEN) in Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) na upravnih enotah

Vlada Republike Slovenije se je seznanila s poročilom Ministrstva za javno upravo o realizaciji 4. in 5. točke sklepa Vlade Republike Slovenije 9. 1. 2014 za "Pospešitev in zaključek postopkov po ZDEN ter ZPVAS na upravnih enotah" v zvezi s sklepom Vlade Republike Slovenije o spremembi prvonavedenega sklepa dne 18. 3. 2015, v času od 1.1. 2019 do 30. 6. 2019.

Vlada Republike Slovenije je s sklepom 9. 1. 2014 pozvala takratna: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da kot drugostopenjski organi v vseh primerih odločanja o rednem pravnem sredstvu zoper odločitve upravnih enot po ZDEN, odločajo meritorno z upoštevanjem pravnih norm ZUP. Sočasno je bil pozvan Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, da maksimalno intenzivira svoje aktivnosti pri iskanju nadomestnih zemljišč v vseh tistih postopkih, ko je vodenje in nadaljevanje postopkov po ZDEN na upravnih enotah in ministrstvih vezano na odločitve in aktivnosti tega sklada.

S 3. točko sklepa vlade z dne 18. 3. 2015 je bilo podaljšano obdobje poročanja o odločanju drugostopenjskih organov (MKGP, MOP, MGRT) zoper odločbe UE po ZDEN ter o aktivnostih SKZG RS na šest mesecev, zato vladno gradivo zajema prvo polovico leta 2019.

Ministrstvo za javno upravo je na podlagi poročil in informacij UE, ministrstev ter podatkov SKZG RS o dogajanju na področju denacionalizacijske materije v času od 1.1. 2019 do 30.6. 2019 pripravilo dvanajsto poročilo o realizaciji 4. in 5. točke sklepa vlade.

MJU je od UE zbralo podatke o številu nepravnomočno rešenih zadev na dan 30. 6. 2019. Po podatkih UE, kjer postopki denacionalizacije še niso zaključeni, je bilo na dan 30. 6. 2019 skupno 110 nepravnomočno rešenih zadev, od tega po ZDEN 102 zadevi, po ZPVAS pa 8 zadev. Število nepravnomočno rešenih zadev se je na UE v času od 1.1. 2019 (na ta dan je znašalo skupno število le-teh 115, od tega po ZDEN 107, po ZPVAS pa 8 zadev) zmanjšalo skupno za 5. Število nepravnomočno rešenih zadev po ZDEN se je v tem obdobju zmanjšalo  za 5 zadev, po ZPVAS pa je število ostalo nespremenjeno.

Ob desetem poročanju vladi (obdobje od 1.1. do 30. 6. 2018) je MJU ugotovilo, da je bil glavni razlog povečanja števila nepravnomočnih zadev po ZDEN na UE v navedenem obdobju spremenjena sodna praksa glede drugega odstavka 10. člena ZDEN oziroma Finančne in izravnalne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo iz leta 1961. Gre za odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije številka 281/15 z dne 5. 10. 2017.

UE so MJU za obdobje 1.1. do 30. 6. 2018 obvestile, da se je do 30. 6. 2018 reaktiviralo 30 pravnomočno zaključenih zadev po ZDEN. Posamezna zadeva je bila v povprečju pred reaktiviranjem pravnomočna 1.179 dni. UE so po 1. 7. 2018 obvestile MJU o reaktivaciji, še ene, prej pravnomočne zadeve.

Za namen priprave enajstega poročila so UE obvestile MJU, da je 5 zadev, reativiranih do dne 30. 6. 2018, do dne 31. 12. 2018 ponovno postalo pravnomočniih. Število reaktiviranih zadev v zvezi s prej navedeno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 59/17), je znašalo na dan 31. 12. 2018 torej 26.

Do 30. 6. 2019 je postala pravnomočna še ena zadeva, tako da znaša skupno število predmetnih odločb na UE na navedeni datum 25.

Vlada o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Cilj predlaganega zakona je zagotovitev učinkovitega pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja, zlasti pa zagotoviti povečanje neodvisnosti in strokovnosti organa pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, to je Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM), in povečanje učinkovitosti pravnega varstva večjih projektov. Cilj predlaganega zakona je tudi ureditev sodnega varstva zoper odločitve DKOM.

S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja se povečuje neodvisnost in strokovnost organa pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, to je DKOM, povečuje učinkovitost pravnega varstva večjih projektov in uvaja sodno varstvo zoper odločitve DKOM. Poglavitne rešitve predloga zakona, ki so natančneje predstavljene v nadaljevanju, so:

• večja neodvisnost DKOM z določitvijo drugačnega načina imenovanja članov in predsednika DKOM prek neodvisnega telesa,
• povečanje števila članov DKOM in zaostritev pogojev za imenovanje,
• določitev roka, v katerem mora naročnik sprejeti novo odločitev v primeru uspešnega zahtevka za revizijo,
• prednostna obravnava večjih projektov v revizijskem postopku,
• presojanje zgolj bistvenih kršitev, ki imajo dejanski vpliv na postopek javnega naročila,
• dopustitev upravnega spora zoper odločitve DKOM.

V skladu z veljavnim ZPVPJN je DKOM kot specializirani organ za odločanje v revizijskem postopku poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil na vseh stopnjah postopka javnega naročanja. Ima predsednika ali predsednico in štiri člane ali članice, katerih mandat traja osem let in so lahko ponovno imenovani ter imajo status državnega funkcionarja. Imenuje in razrešuje jih Državni zbor Republike Slovenije na predlog svoje komisije, pristojne za mandate in volitve. Pristojna komisija objavi razpis, v katerem navede, da morajo kandidati izpolnjevati pogoje iz ZPVPJN ter za dokazovanje priložiti vsa dokazila (ni pozivov k dopolnitvi niti pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc), po prejemu prijav pa preveri, ali kandidati za predsednika oziroma člane izpolnjujejo pogoje za imenovanje. Pri tem komisija kandidate izbira le na podlagi pregleda vlog, in sicer tako, da določene kandidate izmed tistih, ki izpolnjujejo pogoje, predlaga v glasovanje DZ RS. Pri tem pa pristojna komisija ne opravi razgovorov s kandidati in prav tako ne presoja njihove strokovnosti in osebne primernosti.

S predlaganimi spremembami se ureja drugačen način imenovanja predsednika in članov DKOM, ki bo odslej potekal na način, primerljiv z neodvisnostjo presoje kandidatov za državne odvetnike in sodniška mesta, hkrati pa tudi z vidika neodvisnosti ne odstopa od načina imenovanja drugih primerljivih funkcij (npr. predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, predsednik Računskega sodišča Republike Slovenije). Tako bosta v postopek imenovanja vključeni tudi potrebna neodvisna, strokovna presoja kandidatov in vsebinska presoja izpolnjevanj pogojev, ki jih za zasedbo položaja določa zakon. V posebno neodvisno komisijo bo člane v imenovanje predlagal Sodni svet. Imenovana komisija bo opravila pregled vlog oziroma kandidatur, opravila razgovore in pripravila zavezujoče mnenje o strokovnosti kandidatov in izpolnjevanju pogojev. Mnenje bo komisija poslala v DZ RS, ki bo opravil imenovanje članov in predsednika.

V skladu z veljavnim ZPVPJN je DKOM kot specializirani organ za odločanje v revizijskem postopku poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil na vseh stopnjah postopka javnega naročanja. Ima predsednika in štiri člane, katerih mandat traja osem let in so lahko ponovno imenovani ter imajo status državnega funkcionarja.

Z namenom, da se zagotovi povečanje rotacije zadev, večja neodvisnost in strokovnost ter posledično številčno zadostna sestava za vsebinsko primerno in učinkovitejše obvladovanje najzahtevnejših postopkov, tudi v povezavi z določitvijo prednostne obravnave zahtevnejših projektov in glede na dejstvo, da v skladu z zakonom, ki ureja podeljevanje nekaterih koncesij, tudi ti postopki zapadejo pod pravno varstvo, ki ga ureja ZPVPJN, se povečuje število funkcionarjev na sedem, tako da bo DKOM imela predsednika in šest članov. Za vse funkcionarje se predlaga višja minimalna starost kot pogoj za imenovanje (35 let) in najmanj devet let delovnih izkušenj (namesto sedanjih šest) s področja javnega naročanja. Zlasti zahtevane delovne izkušnje so primerljive s pogoji za višje sodnike, kot jih določa zakon, ki ureja sodniško službo.

ZPVPJN sicer že določa razloge za predčasno razrešitev predsednika in članov DKOM, ne določa pa organa, pristojnega za podajo predloga razrešitve v DZ RS. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami ZPVPJN se tako, kot je pojasnjeno zgoraj, ustanavlja sui generis komisija za presojo ustreznosti kandidatov, ki pa bo imela pristojnost tudi za podajo mnenja glede razlogov in okoliščin za razrešitev. Poleg tega se jasneje urejajo razlogi za razrešitev, ki so vsebinsko urejeni primerljivo razlogom, kot ti veljajo za sodnike.

V letu 2017 se je v Sloveniji oddalo 6.398 naročil v 15.844 sklopih, pri čemer je bilo vloženih 291 zahtevkov za revizijo. Manj kot 2-odstotno število pritožb na različne sklope kaže tudi na to, da je sistem dobro urejen, vprašanja se pojavljajo z izvedbo v praksi. Danes je vseh revizijskih zahtevkov na letni ravni sicer skoraj za polovico manj kot pred nekaj leti, vendar ocenjujemo, da rokov za odločanje, ki jih DKOM-u že določa zakon (in znaša 15 dni z možnostjo podaljšanja za dodatnih 15), zaradi zagotavljanja kakovosti odločanja ni primerno dodatno skrajševati. Predlog zakona pa zahtevne projekte, katerih ocenjena vrednost znaša 10 mio EUR ali več, ureja na način, da se tudi ti enako kot projekti, ki so sofinancirani iz evropskih sredstev, obravnavajo prednostno.

ZJN-3 določa, da mora naročnik odločitev o oddaji javnega naročila sprejeti v 90 dneh od roka za oddajo ponudb. V primeru revizijskega postopka, v katerem DKOM razveljavi naročnikovo odločitev, ki se nanaša na odločitev o oddaji naročila, pa zakon eksplicitno ne določa roka za sprejem nove odločitve, zato se smiselno uporablja 90-dnevni rok, saj v teh primerih DKOM odločitev razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje, torej v čas prejema ponudb. Zaradi pospešitve izvedbe postopkov predlog zakona določa tudi rok, v katerem mora naročnik sprejeti novo odločitev (60 dni).

Zaradi potencialnih in dejanskih zlorab pravnega varstva, kar ima za posledico dolgotrajnost postopkov in tudi pravno negotovost, predlog zakona določa, da vlagatelj ne more navajati istih kršitev v tem postopku, ponovljenem ali tudi nadaljevanem, če je zahtevek že vložil in nato umaknil, ali je bilo o kršitvi že odločeno, prav tako ne more navajati kršitev v istem, ponovljenem ali nadaljevanem postopku, če je za kršitev vedel ali bi lahko vedel ob vložitvi že prvega zahtevka. S tem se želi preprečiti zloraba pravice do pravnega varstva in slediti načelu hitrosti in učinkovitosti postopkov javnega naročanja in postopkov pravnega varstva.

Zaradi zagotavljanja večje pravne varnosti in enotnosti odločanja predlog zakona ureja možnost sprožitve upravnega spora zoper odločitev DKOM. Tožba na Upravnem sodišču je mogoča v 15 dneh od vročitve odločitve DKOM, ki pa zaradi zagotavljanja hitrosti in učinkovitosti v postopkih javnega naročanja nima suspenzivnega učinka. Upravno sodišče, ki bo vodilo postopek v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor, bi tako lahko izdalo sodbo na podlagi ugotovitvene tožbe, pri čemer začasna odredba ne bi bila dovoljena. Ne glede na siceršnjo ustavno skladnost obstoječe rešitve, ki je skladna tudi s pravom EU, se ocenjuje, da bi bilo tako z vidika etike kot tudi pravnih standardov primerno zagotoviti polno pravno varstvo tudi v slovenskem sistemu pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, saj bo to dolgoročno prispevalo k izboljšanju pravne kulture in zaupanju v sam sistem javnega naročanja.

Vlada o Odloku o Svetu Vlade Republike Slovenije za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij

Vlada Republike Slovenije je sprejela Odlok o Svetu Vlade Republike Slovenije za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Na podlagi Zakona o prostovoljstvu in Zakona o nevladnih organizacijah Vlada RS ustanovi Svet Vlade Republike Slovenije za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij za spremljanje izvajanja Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023.

Svet opravlja naslednje naloge:

• sodeluje z ministrstvom, pristojnim za nevladne organizacije in prostovoljstvo, pri pripravi strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva;
• spremlja izvajanje strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva;
• izdela mnenje o izvajanju strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva, ki ga ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, v šestih mesecih po poteku vsakega dvoletnega obdobja, predloži vladi skupaj s poročilom o izvajanju strategije razvoja nevladnih organizacij z oceno rezultatov;
• spremlja, ugotavlja in ocenjuje položaj nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji ter daje pobude za spodbujanje njihovega razvoja;
• daje pobude za predpise in ukrepe potrebne za izvrševanje javnih politik, ki se nanašajo na delovanje in razvoj prostovoljstva in nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji;
• daje pobude za pripravo razvojnih dokumentov, ki vplivajo na položaj prostovoljstva in nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji in spremlja njihovo izvajanje;
• obravnava mnenja nevladnih in prostovoljskih organizacij k predlogom zakonov in drugih predpisov ter razvojnih dokumentov, ki vplivajo na položaj prostovoljstva in nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji ter na njihovi podlagi daje pobude;
• obravnava predloge nevladnih in prostovoljskih organizacij ter do predlogov zavzema stališča;
• skrbi za sodelovanje z nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami in
• obravnava druga odprta vprašanja in pripravlja pobude za njihovo reševanje na področju sodelovanja vlade z nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami.

Svet sestavlja:

• deset predstavnic oziroma predstavnikov (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) ministrstev in vladnih služb;
• sedem predstavnikov nevladnih organizacij;
• trije predstavniki prostovoljskih organizacij.