Nadaljnji koraki pri zagotavljanju sodnega varstva nekdanjih vlagateljev v delnice in podrejene obveznosti bank
Banka Slovenije mora skladno z zakonom 15 dni po uveljavitvi zakona za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, na svoji spletni strani med drugim objaviti odločbo, s katero je bil izrečen izredni ukrep, in dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in osebo, ki je izdelala ocene vrednosti sredstev banke, ter izvajalci pregleda kakovosti sredstev, obremenitvenih testov in cenilcev nepremičnin. Celoten seznam dokumentov, ki jih mora objaviti Banka Slovenije, je določen v zakonu.
V enem mesecu od uveljavitve zakona morajo KDD - Centralna klirinško depotna družba, Odvetniška zbornica Slovenije, Ministrstvo za pravosodje, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem in Slovenski inštitut za revizijo z namenom vzpostavitve virtualne podatkovne sobe Ministrstvu za finance posredovati sezname, določene v zakonu, Banka Slovenije in Družba za upravljanje terjatev bank pa morata ministrstvu izročiti dokumente, določene v zakonu.
V dveh mesecih od uveljavitve zakona se mora sodišče, ki že vodi postopek zoper Banko Slovenije in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, po uradni dolžnosti s sklepom izreči za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih. KDD pa mora sodišču v elektronski obliki v dveh mesecih predložiti identifikacijske podatke o imetnikih posameznih kvalificiranih obveznosti, ki jih vodi v centralnem registru.
V treh mesecih po uveljavitvi zakona mora Ministrstvo za finance vzpostaviti virtualno podatkovno sobo z oddaljenim dostopom, v katero bo mogoče dostopati z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila. Banka Slovenije bo zagotovila, da bodo v podatkovni sobi na razpolago vsi potrebni dokumenti, s sobo pa bo upravljalo ministrstvo. Ko bo vzpostavljena, bo ministrstvo v uradnem listu objavilo obvestilo o njeni vzpostavitvi. Z objavo tega obvestila je povezan tudi že omenjeni rok za vlaganje tožb. Te bodo lahko nekdanji imetniki vložili najpozneje v sedmih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe v uradnem listu.
Ministrstvo za finance mora v treh mesecih vzpostaviti tudi fizično podatkovno sobo, v kateri bo omogočilo uporabo strojne in programske opreme za dostop do dokumentov in podatkov.
Zakon je podal tudi podlago za pavšalno izplačilo vlagateljev v kvalificirane obveznosti drugega in tretjega reda, ki so prenehale na podlagi odločb Banke Slovenije o izvedenih izrednih ukrepih. Pravica do pavšalnega nadomestila predstavlja socialni korektiv za fizične vlagatelje. Kot merilo za priznanje nadomestila se upošteva premoženjsko stanje vlagatelja, in sicer letna povprečna bruto plača v Sloveniji v letu 2013 (18.278,16 evra). Posameznemu vlagatelju se lahko povrne do 80 % vrednosti dolžniškega vrednostnega papirja, pri čemer pavšalno nadomestilo ne sme presegati 20.000 evrov za vsak posamičen red vrednostnega papirja. Vlagatelji, ki se bodo odločili za pavšalno nadomestilo, se obrnejo na Banko Slovenije. S tem izgubijo pravico do uveljavljanja zahtevkov iz naslova prenehanja kvalificiranih obveznosti na podlagi odločb Banke Slovenije kot tudi zahtevkov na podlagi kršitve pojasnilne dolžnosti ali na kateri drugi pravni podlagi. Vlagatelji imajo na voljo tri mesece za vložitev zahtevka za izplačilo pavšalnega nadomestila.
Sodni postopki, povezani z izbrisi na podlagi 261.a člena Zakona o bančništvu, bodo zelo zahtevni. V sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje si bomo prizadevali zagotoviti materialne in organizacijske pogoje za delovanje sodstva, tako da bo zagotovljeno učinkovito sodno varstvo. Hkrati pričakujemo, da bo Računsko sodišče v kratkem zaključilo revizijo izvedenih izrednih ukrepov s strani Banke Slovenije in s tem oblikovalo pomembno vsebinsko oceno, ali je bil kapitalski primanjkljaj v bankah v obdobju sanacije bank pravilno ugotovljen. Prav tako pričakujemo, da bo Banka Slovenije v vlogi takratnega organa za reševanje bank aktivno pristopila k odgovorom na tožbe in dokazala, da so bili izredni ukrepi pravilno izvedeni, da so bili izvedeni v javnem interesu in da so bili v takratnih okoliščinah in razmerah na mednarodnih finančnih trgih nujno potrebni.
V kolikor bo kateri od deležnikov pred Ustavnim sodiščem izpodbijal sprejeti zakon ali posamezne določbe zakona, to po našem prepričanju ne bi smelo preprečiti možnosti učinkovitega sodnega varstva nekdanjim vlagateljem v delnice in podrejene obveznosti bank. V tej luči pričakujemo, da Ustavno sodišče ob morebitni ustavni presoji ne bo zadržalo izvajanja zakona in nadaljnjih postopkov glede zagotavljanja sodnega varstva nekdanjim vlagateljem.
V luči vzpostavitve sodnega varstva pričakujemo tudi, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice, na katerega so se obrnili posamezni vlagatelji, ustavilo tožbe in usmerilo tožnike, da pravico uveljavljajo na nacionalnem sodišču.
Velja poudariti še, da je s tem zakonom sedaj zagotovljeno učinkovitejše sodno varstvo iz 350.a člena Zakona o bančništvu zaradi izbrisov, ki jih je z izrednimi ukrepi naložila Banka Slovenije na podlagi 261.a člena istega zakona. Pravno varstvo po drugih pravnih podlagah, predvsem zaradi neustreznega trženja teh produktov in pomanjkljive pojasnilne dolžnosti bank, pa je bilo zagotovljeno ves čas. V teh primerih so potencialni zavezanci za odškodnino poslovne banke. V primeru kombiniranih tožb proti Banki Slovenije in poslovni banki pa bo sodišče v skladu z zakonom poslalo pristojnemu sodišču kopije tožbe v zadevi, za katero ni pristojno, samo pa bo nadaljevalo odločanje o zahtevkih, za katere je pristojno po tem zakonu.