Prvi dan zasedanja je potekala razprava o pripravah na 29. zasedanje Okvirne konvencije Združenih narodov (ZN) o spremembi podnebja (angleško Conference of the Parties - COP29), ki bo potekalo letos med 11. in 22. novembrom v Bakuju, Azerbajdžan. Razpravi se je pridružil prihodnje predsedujoči COP29, Mukhtar Babyev, azerbajdžanski minister za ekologijo in naravne vire, ki je v uvodni predstavitvi kot prioritete izpostavil dogovor o novem finančnem cilju za države v razvoju, dokončanje pogajanj o pravilih za mednarodne ogljične trge, kot tudi pravočasno oddajo posodobljenih Nacionalno določenih prispevkov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Državni sekretar Vajgl je poudaril potrebo po implementaciji celotnega zaključka lanskoletnega Globalnega pregleda stanja izvajanja Pariškega sporazuma, še zlasti dvigu ambicije na področju blaženja podnebnih spremembe, vključno s prehodom od fosilnih goriv.

V nadaljevanju so ministri razpravljali o možnosti za krepitev krožnega gospodarstva in prispevku zelenega prehoda h konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Razprava je zajemala teme, kot so trajnostna raba virov, zmanjšanje odpadkov ter spodbujanje inovacij in tehnologij, ki podpirajo krožno gospodarstvo. Udeleženci so izpostavili pomen sodelovanja med državami članicami EU za dosego skupnih ciljev na področju okoljske trajnosti. Strinjali so se, da lahko zeleni prehod z ambicioznimi ukrepi za krožno gospodarstvo izdatno pripeva h krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva na globalnih trgih.

Drugi dan zasedanja so udeleženci razpravljali o ukrepih za preprečevanje onesnaževanja zraka, ki trenutno predstavlja enega največjih okoljskih izzivov EU in širše. Kljub nekaterim ukrepom, kot je sprejem Direktive o kakovosti zraka, si je treba še naprej prizadevati, da se na tem področju v celotni EU približamo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije in tako zmanjšamo grožnjo za zdravje ljudi. Udeleženci so zato razpravljali o krepitvi mednarodnega sodelovanja ter izpostavili pomen mednarodnih sporazumov na področju čezmejnega onesnaževanja. Kot enega ključnih mehanizmov so opredelili Konvencijo o onesnaževanju zraka preko meja skupaj z Göteborškim protokolom ter se zavzeli za nujno čim širšo ratifikacijo. Državni sekretar Vajgl je ob tem izpostavil primere dobrih praks sodelovanja, kot so izmenjava informacij in tehnična pomoč (angleško Technical Assistance and Information Exchange - TAIEX) projekti in bilateralno sodelovanje za izmenjavo informacij o virih onesnaževanja. 

Predstavniki Evropske investicijske banke (EIB) so predstavili dosežke na področju finančne podpore zelenemu prehodu. Banka ima ključno vlogo pri podpori zelenemu prehodu in izvajanju Evropskega zelenega dogovora v državah članicah EU in širše, med drugim izdaja pravih zelenih obveznic in odločitev o postopni ukinitvi financiranja fosilnih goriv v energetskem sektorju. Leta 2023 je dosegla rekordno leto zelenega financiranja z 49 milijardami evrov, namenjenimi zelenim ciljem, kar je več kot dvakratnik zneska iz leta 2019. Junija letos so upravni odbor EIB in finančni ministri EU uradno podprli strateški načrt EIB, ki izpostavlja osem ključnih prioritet, med katerimi so podnebni ukrepi, kmetijstvo, bioekonomija in upravljanje voda. Pregled načrta za podnebno banko je potrdil, da je EIB na pravi poti za dosego cilja podpore bilijona evrov zelenega financiranja v tem desetletju.