Ministrstvo je konec leta 2018 v analizi strukture upravičencev do denarne socialne pomoči ugotovilo, da je velika večina upravičencev brezposelnih. Od 1. januarja 2019 smo zato ohranili mejo osnovne socialne pomoči na 392,85 evra, torej za 172 evrov več v primerjavi z letom 2011. S tem smo preprečili, da bi več kot 3600 družin izgubilo denarno socialno pomoč oziroma, da se ne bi okoli 52000 družinam denarna socialna pomoč znižala. Ministrstvo je za to namenilo dodatnih 86 milijonov evrov na letni ravni. Sproščeni so bili tudi vsi varčevalni ukrepi na področju družinske politike, za kar je ministrstvo namenilo dodatnih 58 milijon evrov. Po ohranitvi osnovne denarne socialne pomoči v višini 392,75 evra po 1. januarju 2019, je ministrstvo predlagalo ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ki z vidika gospodarskih razmer in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči. Ocena ministrstva je bila, da bodo nove spodbude na področju aktivne politike zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije v danih razmerah gospodarske rasti in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, bolj učinkoviti od dodatka za delovno aktivnost, pri čemer je ministrstvo sprva zagotovilo ohranitev cenzus za pridobitev osnovne višine denarne socialne pomoči na 392,75 evra oziroma 402,18 evra, kot že znaša danes.

Z novimi spodbudami do hitrejše aktivacije

Nove spodbude bodo vplivale na hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trg dela. Ti ukrepi bodo bolj prijazni do upravičencev do denarne socialne pomoči, saj prejeto plačilo do višine 205 evra iz naslova aktivne politike zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije ne bo več vplivalo na višino denarne socialne pomoči. To pomeni, da bo razpoložljivi dohodek brezposelne osebe, ki se bo vključila v programe aktivne politike zaposlovanja in zaposlitveno rehabilitacijo, ostal enak. Tako kot je sedaj že v primeru vključitve v programe socialne aktivacije.

Položaj prostovoljcev je enak položaju druge brezposelne osebe, ki je prejemnik denarne socialne pomoči. Če se bodo prostovoljci vključili v ukrepe socialne aktivacije ali aktivno politiko zaposlovanja, bo prejeto plačilo povečalo njihov razpoložljivi dohodek, ne bo pa vplivalo na višino denarne socialne pomoči

Z novelo zakona se predvideva tudi nova vzpodbuda, in sicer, da mora država zagotoviti eno tretjino delovnih mest za javna dela in sicer za dolgotrajno brezposelne osebe, ki so prejemniki denarne socialne pomoči. Tisti, ki se bodo zaposlili v okviru javnih del, bodo za svojo delo prejemali plačo, tekla ji bo delovna doba in bodo pokojninsko ter invalidsko zavarovani.

K intenzivni obravnavi brezposelnih oseb, ki so prejemniki denarnih socialnih pomoči, je ministrstvo pristopili tudi preko drugih ukrepov. In sicer je oktobra 2018 vzpostavilo pilotni projekt, preko katerega Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in centri za socialno delo v sodelovanju zagotavljajo intenzivnejšo obravnavo brezposelnih oseb pri iskanju možnosti za zaposlitev oziroma vključitev v ustrezne ukrepe in aktivnosti, s katerimi se preprečujejo njihov prehod v dolgotrajno brezposelnost. Prvi pilotni projekt se je zaključil junija 2019 in je ocenjen kot uspešen. Skoraj 30 % vključenih brezposelnih oseb se je zaposlilo v roku šestih mesecev, približno enak delež oseb pa se je vključil v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, zato Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje nadaljuje z novim projektom, ki vključuje 5.000 brezposelnih oseb, ki so prejemniki denarne socialne pomoči.

Za osebe, ki so zaposlene, Vlada Republike Slovenije k izboljšanju njihovega položaja pristopa z postopnim dvigom minimalne plače. Prvi dvig minimalne plače smo imeli že januarja 2019 za 4,5 %, drugi del dviga bo januarja 2020 , dodatno bodo iz minimalne plače izločeni tudi vsi dodatki, v letu 2021 pa se prične uporabljati formula, po kateri mora minimalna plača znašati 120% minimalnih življenjskih stroškov, izračunanih v skladu s socialno zakonodajo vsakih 6 let. Poleg postopnega zviševanja minimalne plače, so bili tudi odpravljeni številni varčevalni ukrepi (100% porodniška, dodatek za veliko družino je postal univerzalen, sproščen je bil zadnji razred za državno štipendijo, kar širi krog upravičencev do državne štipendije, pomoč ob rojstvu otroka), razbremenjen pa je bil tudi regres do višine 100% povprečne plače.