Odpornost bakterij proti antibiotikom zelo narašča po vsem svetu in je postala resen javnozdravstveni problem. Posledice okužb z odpornimi mikrobi se, poleg večje smrtnosti bolnikov, kažejo tudi v povečanem številu zapletov zdravljenja, podaljšani hospitalizaciji in večjih stroških zdravljenja. Odpornost mikrobov pomeni tudi resno družbeno in gospodarsko breme. Raziskave kažejo, da je v državah EU mikrobna odpornost neposredni vzrok za najmanj 25.000 smrtnih primerov letno in  za 1,5 milijarde EUR dodatnih stroškov za zdravstveno varstvo in izgube produktivnosti. Če se trendi ne spremenijo, bo do leta 2050 število smrti lahko naraslo na 10 milijonov in  preseglo skupno letno število smrti zaradi raka in prometnih nesreč. Če ne bomo pravočasno ukrepali, bi lahko večkratna odpornost na antibiotike do leta 2050 postala največji svetovni morilec.

OECD izpostavlja pomembnost ukrepanja, saj lahko že z enostavnimi, poceni in stroškovno učinkovitimi ukrepi na nacionalni ravni, kot je umivanje rok in preudarno predpisovanje antibiotikov, preprečimo tri od štirih smrti, če bi porabili le 2 ameriška dolarja na osebo na leto (OECD Policy brief, 2018).

Mikrobna odpornost ne pozna meja in je prisotna praktično v vseh državah sveta, zato je nujno ukrepanje na globalni ravni. V ta namen so Svetovna zdravstvena organizacija, Organizacija za zdravje živali in  Evropska Unija pozvale k skupnemu ukrepanju na načelu ENO ZDRAVJE. Bolezni se namreč prenašajo od ljudi na živali in obratno. Zato je treba mikrobno odpornost obravnavati tako pri ljudeh kot pri živalih, hkrati pa posebno pozornost nameniti živilski verigi in okolju, ki sta tudi vir odpornih mikroorganizmov.

Svet Evropske unije je v juniju 2019 sprejel Sklepe Sveta o naslednjih korakih pri prizadevanju za to, da Evropska unija postane regija najboljše prakse pri boju proti protimikrobni odpornosti v katerih poudarja, da predstavlja odpornost mikrobov resno čezmejno nevarnost za zdravje ljudi in države članice poziva, da pripravijo nacionalne medsektorske akcijske načrte, spremljajo njihovo izvajanje ter temu namenijo zadostne človeške in finančne vire (Uradni list Evropske unije 2019/C 214/01).

V Sloveniji do sedaj nismo imeli celovite medresorske vladne strategije obvladovanja odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom, ki bi združevala področja humane medicine, veterinarske medicine in živilske verige ter okolja. Strategija, pripravljena v skladu z načelom "eno zdravje", kjer se upošteva vidik zdravja ljudi in živali z upoštevanjem okolja, bo povezala zdravstveni, kmetijski in okoljski resor ter strokovnjake in deležnike na tem področju.

Izvajanje strategije temelji na skupnem in celovitem medsektorskem in interdisciplinarnim delovanju za zmanjševanje odpornosti mikrobov na področju zdravstva, veterine oziroma kmetijstva in okolja, ki je opredeljeno v triletnem akcijskem načrtu, ki je v prilogi predloga strategije in opredeljuje aktivnosti, nosilce, finančne vire ter kazalnike.

Za zagotavljanje koordinacije in uspešnega sodelovanja vseh deležnikov bo Vlada Republike Slovenije imenovala nacionalno koordinacijsko telo, ki bo pripravljalo obdobne usklajene izvedbene načrte in poročila o uspešnosti izvajanja ter o tem poročalo Vladi Republike Slovenije in strokovni ter splošni javnosti.

Strateški cilji do leta 2024 so:

• Zmanjšati celotno porabo protimikrobnih zdravil.
• Doseči preudarnejšo rabo protimikrobnih zdravil.
• Izboljšati ozaveščenost strokovne in splošne javnosti ter razumevanje razlogov za razvoj in širjenje odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom.
• Zmanjšati število okužb z odpornimi bakterijami in prenose večkratno odpornih mikrobov.
• Prispevati k obvladovanju odpornosti mikrobov na svetovni ravni.
• Spodbuditi in pospešiti razvoj novih tehnologij in inovacij na področju spremljanja in obvladovanja rabe protimikrobnih zdravil ter na področju obvladovanja odpornih mikrobov.

 Za področje humane in veterinarske medicine so postavljeni še posebni (specifični) cilji, medtem, ko se področje okolja vključuje predvsem na področju spremljanja odpornosti mikrobov in v raziskave.

 V Sloveniji smo problematiki mikrobne odpornosti namenjali pozornost predvsem v strokovni javnosti. Tudi rezultati niso izostali, saj je Slovenija v mednarodnih primerjavah med uspešnejšimi državami po porabi antibiotikov v medicini in v veterini.