Od meritev do odločitev v meroslovju z umetno inteligenco

V zadnjih letih smo priča hitremu napredku umetne inteligence, ki lahko v realnem času analizira ogromne količine podatkov. Toda brez točnih meritev ti podatki ne prinašajo pravih odgovorov. Napačni podatki v zdravstvu pomenijo napačne diagnoze. Napačni podatki v financah pomenijo napačne investicijske odločitve. Napačne meritve v okolju lahko vodijo do gradnje na nestabilnih terenih.

Kot je v svojem pozdravnem govoru večkrat poudaril predsednik Državnega sveta Republike Slovenije g. Marko Lotrič: »sta meroslovje in umetna inteligenca ključna za prihodnost našega gospodarstva, izobraževanja in družbe, saj bo zagotavljanje natančnosti in pravičnosti v odločitvah, ki jih sprejemamo oblikovalo našo prihodnost. Zato danes ne razmišljajmo le o merjenju – razmišljajmo o prihodnosti, ki jo lahko s točnimi podatki ustvarimo«.

Meroslovje je namreč prisotno povsod, na vsakem koraku našega življenja in kroji tako naš razvoj ter napredek, kot tudi našo varnost oziroma usodo.

Slovenija kljub svoji majhnosti slovi kot na znanju stoječa država z izredno velikim številom inovacij in pomembnimi dosežki na področju tehnološkega razvoja in tudi meroslovja. Zato moramo to podobo graditi še naprej in s skupnimi močmi premagovati vse prepreke.

Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, g. Marko Lotrič je povedal, »da je meroslovje temelj zaupanja v sodobno tehnologijo. Pri tem pa je po njegovih besedah pomembno, da se zagotovi, da so podatki pravilni, zanesljivi in uporabni za sprejemanje odločitev v gospodarstvu, znanosti in družbi. Meritve pogosto razumemo kot nekaj samoumevnega, čeprav so osnova za vsako odločitev. Brez točnih in natančnih meritev ni zaupanja. Brez zaupanja ni napredka. Točne meritve so temelj vsega – od medicinskih diagnoz do stabilnosti mostov, od finančnih sistemov do podnebnih modelov. Brez njih je umetna inteligenca slepa. Meroslovje ni zgolj skupek številk in standardov, temveč zagotovilo objektivnosti, nepristranskosti in pravičnosti pri odločanju.«

Dogodek Od meritev do odločitev v meroslovju z umetno inteligenco je vse udeležence navdušil z nadvse zanimivimi, interaktivnimi predavanji in konkretnimi predstavitvami zbiranja ter uporabe podatkov s pomočjo umetne inteligence za nadaljnjo analizo, razvoj in vpeljavo v tehnološki proces. 

Z uvodnim predavanjem direktorja Urada Republike Slovenije za meroslovje, dr. Sama Kopača in samim dogodkom smo tudi začeli praznovanje 150-letnice od podpisa Metrske konvencije, leta 1875 v Parizu. Ta zgodovinski dogodek je namreč postavil temelje sodobnega mednarodnega sistema merskih enot in močno vplival na razvoj znanosti, industrije ter globalne trgovine.

Temu dogodku bo nato sledila še otvoritev izjemne razstave plakatov na Gallusovem nabrežju v Ljubljani, 24. aprila 2025 ob 11. uri. Sama razstava pa bo vsem obiskovalcem mesta Ljubljane na voljo vse od 19. aprila do 26. maja 2025.

Osrednja svečana slovesnost pa bo potekala prav na dan podpisa Metrske konvencije leta 1875 v Parizu, in sicer 20. maja 2025, v Hotelu Bernardin v Portorožu.

Dogodek smo zaključili z zelo zanimivim pogovorom na temo Izzivi z uvajanjem umetne inteligence – izkušnje podjetja Domel. Vsa predavanja kot tudi zaključni pogovor so še dodatno vse udeležence dogodka prepričali, da morajo biti naše odločitve utemeljene na pravilno izvedenih meritvah s točnimi merili, katerih rezultatom lahko zaupamo.

Težko si je namreč predstavljati svet, v katerem umetna inteligenca pomaga reševati zdravstvene dileme v nekaj sekundah, kjer pametna infrastruktura preprečuje prometne nesreče, kjer energetski sistemi optimizirajo porabo in varčujejo z viri. Vse to je mogoče – če že danes poskrbimo za zanesljive meritve in etično rabo podatkov. Zato mora vsak od nas razmisliti, kako lahko on sam prispeva k razvoju bolj natančnih, zanesljivih in etično odgovornih sistemov!