Vlada je sprejela sklep o prerazporeditvi presežka prihodkov nad odhodki Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine iz leta 2018. Presežek prihodkov nad odhodki Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) v višini 108.046,88 EUR, ki  je izkazan v Bilanci stanja na dan 31.12.2018 se nameni za sofinanciranje mednarodnih projektov v višini 79.093,07 EUR in sofinanciranje splošnih stroškov – za tekoče vzdrževanje v višini 28.953,81 EUR.
Poslanstvo ZVKDS je izvajanje javne službe varstva kulturne dediščine skozi številne strokovne postopke, vezane na neposredno ohranitev dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov nanjo. Izvaja in spodbuja težnje po vključevanju dediščine v sodobno življenje, predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednostih. Pomembni so tudi ukrepi, s katerimi prispeva k boljši dostopnosti do dediščine in uživanje v njej, sedanjim in bodočim rodovom. Prav tako vključuje dediščino v sodobno življenje, z razvijanjem dediščinske zavesti in omogočanjem uživanja v dediščini sedanjim in prihodnim rodovom.
Presežek prihodkov nad odhodki ZVKDS se nameni:
V višini 79.093,07 EUR za sofinanciranje mednarodnih projektov, saj sodeluje pri številnih projektih, pri katerih je potrebno lastno sofinanciranje določenega zneska projekta. Na projektih sodeluje z vsebinami, ki so v interesu državne javne službe in omogočajo razvoj stroke in izobraževanje kadrov ter izmenjavo strokovnega znanja med različnimi deležniki, saj zaradi okrnjenih finančnih sredstev iz proračunskih sredstev tega ni možno zagotavljati v ustreznem obsegu.
V višini 28.953,81 EUR za sofinanciranje splošnih stroškov – za tekoče vzdrževanje. Potrebna bo nujna sanacija posameznih sklopov/prostorov, delov opreme, sistemov ogrevanj ipd., kjer ZVKDS opravlja svoje delo. Poleg prostorov je tudi vozni park zastarel in iztrošen ter posledično povezan z znatno višjimi stroški tekočega vzdrževanja.

Vlada je sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2019 - 2022 uvrsti nov projekt 1511-19-0004 »Sanacija ogrevanja in hlajenja Gregorčičeva 25«. Predmet projekta je sanacija sistema hlajenja, deloma sistema ogrevanja in nadgradnja sistemov s centralnim nadzornim sistemom na objektu Gregorčičeva 25 v Ljubljani ter nadzor nad gradbeno obrtniškimi deli. Ocenjena vrednost projekta je 805.034,91 EUR.
Obstoječi hladilni agregati so namreč dotrajani, tekom obratovanja je tudi na priključnih cevovodih konvektorjev prišlo do korozije cevovodov zaradi nastajanja kondenzata na ceveh, ki je posledica slabo izvedene izolacije v času gradnje. Predvidena so naslednja dela: zamenjava konvektorjev, zamenjava hladilnih agregatov in ureditev hladilne strojnice, ureditev hlajenja v sejni sobi in nadgradnja sistema s centralnim nadzornim sistemom.

Vlada je sklenila, da Republika Slovenija kandidira za članstvo v Odboru za industrijski razvoj Organizacije združenih narodov za industrijski razvoj za obdobje 2019 – 2023. Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) je specializirana agencija Združenih narodov za industrijski razvoj, ki pospešuje industrijski razvoj za zmanjševanje revščine, vključno z globalizacijo in okoljsko trajnostjo. Sedež organizacije je na Dunaju in ima trenutno 170 članic.
Glavni organi UNIDO so Generalna konferenca, Odbor za industrijski razvoj ter Sekretariat. Generalno konferenco sestavljajo predstavniki vseh držav članic in ima redno sejo vsaki dve leti na sedežu organizacije. Generalna konferenca določa politiko in načela organizacije ter sprejema delovni program, finančni program, določa višino finančnih prispevkov ter nadzoruje učinkovito uporabo finančnih sredstev.
Odbor za industrijski razvoj (IDB) sestavlja 53 članic, ki jih izvoli Generalna konferenca, pri čemer se upošteva enakomerna geografska zastopanost. Slovenija lahko kandidira za članstvo v kvoti 23 članic skupine Vzhodno evropskih držav. Iz te skupine držav je v IDB pet držav članic, to so Poljska, Belorusija, Hrvaška, Madžarska in Rusija. Letos pa poteče mandat trem državam, to so Belorusija, Hrvaška in Poljska. Mandat članic traja 4 leta. Republika Slovenija še nikoli ni bila članica tega organa.
Kandidaturo sta že najavili Poljska in Belorusija, ki sta obe že članici v trenutnem sklicu in se jima štiriletni mandat izteka.  Želita si članstvo podaljšati za naslednji štiriletni mandat. Slovenija do sedaj še ni bila članica v tem odboru, zato ima realne možnosti za izvolitev.
Poleg povečanja mednarodnega ugleda bi Slovenija kot članica IDB lahko aktivno vplivala na oblikovanje politik UNIDO pri izvajanju njegovega temeljnega poslanstva. V primeru uspešne kandidature bi RS koordinirala aktivnosti članic EU v času slovenskega predsedovanja.