Govor ministra objavljamo v celoti (velja govorjena beseda):

»Spoštovane veteranke in veterani, spoštovani predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Zasavje in hvala za vaše povabilo, spoštovani kolega minister za javno upravo, spoštovani župan občine Zagorje ob Savi, generalna direktorica policije, spoštovani predsednik Zveze policijskih veteranskih združenj Sever, spoštovani Zagorjanke in Zagorjani, Zasavčanke in Zasavčani, bojni tovariši, cenjeni gospe in gospodje.

V posebno čast in ponos mi je, da vas lahko kot slavnostni govornik nagovorim na današnji slavnostni akademiji Policijskega veteranskega društva Sever Zasavje. S to prireditvijo že dvanajsto leto zasavski veterani in veteranke tradicionalno obeležujete ključne dogodke  v zgodovini naše države. Smo generacija, ki je v tistih prelomnih časih imela čast graditi novo slovensko državo, zato sem še posebej ponosen, da danes z vami delim spomine in zgodovinska dejstva tistega časa.

Konec leta je čas praznovanja. Čas praznovanja velikih zgodovinskih dejanj pri nastajanju naše lastne države, Republike Slovenije. Ko se odpravljamo od doma na veteransko slovesnost, smo veseli, da spet srečamo nekdanje sodelavce, kolege in bojne tovariše iz tistih prelomnih zgodovinskih dni. Vsak s svojo zgodbo, velikim spoštovanjem do uniforme, zastave, himne, domovine in lastne države. Do Republike Slovenije. 

V tistih poznih večernih urah 25. oktobra 1991 se je iz koprskega pristanišča umaknila agresorska jugoslovanska armada. Tisti večer je Republika Slovenija dokončno postala suverena država in med prebivalci Slovenije je zavladalo nepopisno veselje ter ponos, takratni miličniki in teritorialci pa smo se tisto noč močno oddahnili, saj je bila naloga varovanja in spremljanja umika agresorske vojske končno za nami, Slovenija pa svobodna.

Približuje se državni praznik – dan Rudolfa Maistra, generala, pesnika, domoljuba in velikega vojskovodje, ki nam je s svojimi borci leta 1918 priboril Maribor in velik del slovenskega ozemlja severno od Drave. General Maister ni okleval niti trenutka pri svoji odločitvi, da na lastno pest in odgovornost prevzame vojaško poveljstvo in se poda s soborci v boj za našo severno mejo.

Prvega decembra praznujemo 30-letnico zgodovinske akcije Sever, ko so takratni slovenski miličniki skupaj z delavci organov za notranje zadeve preprečili t. i. miting resnice v Ljubljani, s katerim so veliko-srbski nacionalisti želeli po Sloveniji vnašati nemir in spodkopavati slovensko republiško vodstvo. Srbskim mitingašem ni uspelo. Slovenska milica je delovala odločno in učinkovito, predvsem pa strokovno in v skladu s svojimi takratnimi pooblastili ter opravila svojo temeljno nalogo, zagotovila je varnost prebivalcem Slovenije.

26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, dan, ko smo razglasili rezultate plebiscita in celemu svetu jasno povedali, da smo Slovenke in Slovenci glasovali za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo in da si želimo lastne države. Celoten svet je takrat prvič videl, da gre v Sloveniji zares. Da je slovenski narod trdno odločen uveljaviti pravico do samoodločbe in da smo že čez pol leta razglasili samostojno in neodvisno državo, Republiko Slovenijo.

Počasi pa se nam približuje konec leta, ko se bomo ozrli nazaj in še zadnjič v tem desetletju v krogu domačih in prijateljev praznovali božič in si voščili mnogo dobrih želja ob novem letu. Ne vemo, kakšno bo prihodnje leto, sam si želim predvsem, da bo varno, vsem vam pa želim še vse dobro in zdravja polno novo leto.  

Pred tremi desetletji je ne samo Slovenija, temveč celotna Evropa kipela od pričakovanja po nečem novem in sodobnem, vsi skupaj pa smo hrepeneli po boljšem in polnejšem življenju. Nekdaj trde in neizprosne države so slabele in postajale le še senca svoje nekdanje moči. Zidovi – pravi in tisti v glavah ljudi, ki so se zdeli neskončni in nepremagljivi, so se čez noč sesuli in se razblinili v prah.

Pred našimi očmi so se zvrstili prelomni dogodki, ki si jih prej skorajda nismo mogli zamisliti in so se zdeli praktično nemogoči. Vse se je zgodilo izjemno hitro, nepredvidljivo. Padec berlinskega zidu – prejšnji teden je minilo natanko 30 let –, silovito dogajanje v Romuniji, žametna revolucija v takratni Češkoslovaški, odmikanje Madžarske od sovjetskega bloka in odpiranje njenih meja z Avstrijo ter krhanje Sovjetske zveze so pomenili nepreklicen konec nekega obdobja. Tudi Slovenija je bila neločljiv del tega burnega evropskega dogajanja.

Njenih vedno glasnejših zahtev po večji politični in družbeni svobodi, po spoštovanju vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni bilo več mogoče preslišati in tudi ne utišati jasnih zahtev po demokratizaciji in lastni, nacionalni državi. V Sloveniji je konec 80-ih let vrelo, nova civilno-družbena gibanja so naznanjala nova politična združevanja, procesa razpada Jugoslavije ni bilo mogoče več ustaviti.

Slovenska policija oziroma takratna milica je v tem obdobju odigrala ključno vlogo. Izkazala se je z izredno državotvorno držo in razumskimi odločitvami, ki so jih narekovali interesi slovenskega naroda. Ena od poglavitnih akcij, po kateri policijsko veteransko društvo tudi nosi ime, je bila akcija Sever. Z njo ste preprečili za 1. december 1989 napovedani  t. i. miting resnice. Tudi v Zasavju, kjer ste opravljali predvsem naloge, povezane z nadzorom železniških in cestnih komunikacij iz juga proti Ljubljani.

Po vsej Sloveniji je takrat skoraj 6.500 predanih miličnikov, rezervnih miličnikov in drugih delavcev organov za notranje zadeve svojim nasprotnikom nedvoumno pokazalo, da v Sloveniji spoštujemo red in zakone – in da se ti spreminjajo le s konsenzom, v argumentiranem dialogu in postopoma. Obenem je bilo to tudi jasno sporočilo, da smo kot narod ta svoja načela in prepričanja pripravljeni braniti tudi z orožjem in da bomo za vsako ceno varovali razvoj demokratičnih procesov na slovenskih tleh. Akcija Sever je bila tako prvi odločilni korak na poti odpora proti tedanji zvezni oblasti.

Od takrat smo imeli nadaljnjo pot slovenskega naroda še jasneje pred očmi. Nobenega dvoma ni bilo, da je edini možni cilj le eden – ustvariti lastno državo slovenskega naroda -  samostojno in neodvisno Republiko Slovenije.

Ponosen sem, da danes dejansko živimo v samostojni, pravni, moderni in varni državi. Kljub temu, da smo danes v tej dvorani predvsem tisti, ki smo takrat nosili orožje, ne smemo pozabiti vseh tistih, ki so v rokah imeli pero, mikrofon, motiko ali kladivo, tukaj v teh krajih pa knapi predvsem kramp in lopato in so s svojim delom globoko v rudniški jami prispevali svoj drobcen delež k novi slovenski državi, njenemu razvoju in družbeni blaginji. V teh krajih je bil kruh vedno bolj trd, to vi dobro veste.

V tistih časih je vse nas – civilno družbo, slovensko milico, teritorialno obrambo, civilno obrambo, politične odločevalce, vse prebivalke in prebivalce, Slovenke in Slovence – odlikovala neverjetna enotnost, povezanost in zavzetost. Proces nastajanja  samostojne in suverene Republike Slovenije je bil zahteven, od vseh nas je terjal zbranost, zrelost in predvsem medsebojno zaupanje, podporo in neverjetno enotnost. Brez tega bi bilo v prelomnih trenutkih praktično nemogoče narediti en sam korak naprej. Prav zato tudi ni bilo dvoma, kakšen bo naš odgovor na napad jugoslovanske armade 26. junija 1991. Za vsako ceno in z vso silo smo bili pripravljeni braniti mlado, komaj nastalo državo.

Z globokim spoštovanjem se spomnimo vseh tistih, ki so dali življenja za našo domovino; za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. Skupaj se spominjamo vaših junaštev in poguma in o njih pripovedujemo našim otrokom in vnukom. To je namreč naša sveta dolžnost!

V Zasavju so bile v osamosvojitvenem obdobju najpomembnejše tiste naloge milice, ki so se nanašale na uresničevanje volje ljudi, izražene s plebiscitom o osamosvojitvi Republike Slovenije in njenih osamosvojitvenih aktov. Milica je tako opravljala tudi nekatere netipične policijske naloge, kot so delo z zajetimi pripadniki jugoslovanske vojske in miličniki Zveznega sekretariata za notranje zadeve, varovanje blokadnih mest na cestah in železnici, varovanje prebeglih slovenskih pripadnikov iz jugoslovanske vojske, ki jih je bilo treba varovati pred obveščevalno-varnostnimi strukturami agresorske vojske, in podobno.

Na tem območju ste se odlikovali tudi v prvih dneh vojne za Slovenijo, ko ste postavili zbirni center za vojne ujetnike na Prvinah in na območju Dola pri Hrastniku. Poleg tega so bile na območju vseh treh zasavskih občin organizirane skrivne deponije orožja, med drugim tudi večje količine orožja in minsko-eksplozivnih sredstev, ki so bila zasežena agresorski vojski izven območja Zasavja. Ključno dejstvo za vaše delovanje je bilo tudi, da na tem območju ni bilo vojašnic in drugih pomembnejših vojaških objektov. Prav zato so komunikacije prek Zasavja in Posavja tekle nemoteno in so veljale za najbolj zanesljive. Številne domače in tuje državne delegacije so tako potovale po cesti ob Savi in se srečevale na sestankih na tem območju.

Najpomembnejšo nalogo ste miličniki in teritorialci opravili z odliko. Zavarovali smo plebiscitno odločitev in branili svojo državo. Najpomembnejšo nalogo v zgodovini naroda smo skupaj opravili častno, požrtvovalno in srčno, predvsem pa z veliko mero modrosti. Proces osamosvojitve Slovenije smo nato sklenili še s poslednjim dejanjem – z odhodom zadnjega vojaka Jugoslovanske armade iz Slovenije 25. oktobra 1991.

Republika Slovenija je od takrat postopoma rasla in se razvijala v sodobno, v regiji in svetu uveljavljeno kredibilno sogovornico in partnerico v globalnih prizadevanjih za mir in varnost, spoštovanje človekovih pravic, kulturne raznolikosti in vladavino prava. Ob tem je ostala država vseh njenih prebivalcev, moderna, razvojno naravnana,  odprta in vključujoča. To so nesporni dosežki, na katere moramo biti ponosni.

Štejemo si lahko v čast, da smo pravzaprav del teh dosežkov države in njenih državljanov. Morda se včasih premalo zavedamo svojih uspehov in nam gre graja lažje z jezika kot pohvala. Mogoče se le premalokrat vprašamo; Kdo smo in kaj želimo?

V Vladi Republike Slovenije si prizadevamo delati v dobro vseh prebivalk in prebivalcev naše države. Vsi si želimo stabilnega gospodarstva, dobrega javnega zdravstva, šolstva, sociale, kulturne rasti, sodobne infrastrukture, digitalnih storitev in še posebej varnega okolja.

Za razcvet države, družbe in slehernega njenega prebivalca je varnost nujen in prvi pogoj. Le v varni državi lahko ustvarjamo, razmišljamo, sobivamo in delujemo kot posamezniki in kot odgovorna družba. Varnost v Sloveniji je na visoki ravni, kar je za mnoge sodržavljane samoumevno in popolnoma normalno. Vendar ni tako. In nič ni samoumevno!  Za varnost prebivalcev v Republiki Sloveniji vsak dan, vsako minuto dneva skrbijo policisti, vojaki, obveščevalci, gasilci, reševalci, varnostniki in vsi tisti, ki zagotavljajo, da sistem nacionalne varnosti deluje.

Kot minister za notranje zadeve si že od samega začetka mandata s svojo najožjo ekipo prizadevam za boljše pogoje in učinkovito, a tudi varno delo slovenske policije.

Varnostno okolje okoli nas se namreč nenehno spreminja in pred nas postavlja številne sodobne varnostne izzive. Soočamo se z različnimi globalnimi tveganji in grožnjami, vse od terorizma, nasilnega ekstremizma, radikalizacije do organiziranega kriminala, kibernetskih napadov in nezakonitih migracij. Prav slednje v zadnjih letih močno zaposluje ministrstvo in policijo. A moram poudariti: kljub zahtevnim razmeram Slovenija učinkovito varuje svojo zunanjo schengensko mejo in ni razloga za skrb. Slovenija je kredibilen partner schengenskega območja. Poleg tega je tudi boj proti tihotapljenju migrantov ena prednostnih nalog slovenske policije, ki je pri tej nalogi uspešna.

Vsakršni dvomi v učinkovitost, profesionalnost in strokovnost Policije in njenega dela so torej neupravičeni, neprimerni in jih zavračam. Tudi zato imamo v ministrstvu in policiji ničelno toleranco do pobud posameznikov, t. i. vard ali vaških straž, ki bi nase prevzemali naloge v pristojnosti države. Zakonodaja daje monopol nad uporabo sile le državi. Zagotavljam vam, da slovenska policija skrbno spremlja vse aktivnosti in bo nemudoma ukrepala ob zaznavi kaznivih dejanjih ali prekrškov, v ministrstvu pa strokovnjaki intenzivno pripravljajo spremembo zakonodaje, ki bo tovrstne pojave ustrezno sankcionirala.

Kot minister za notranje zadeve se zavedam tudi resnosti situacije zaradi pomanjkanja števila policistov. A treba je vedeti, da kadrovski primanjkljaj ni nastal čez noč, ampak je posledica dolgoletnega nevlaganja v slovensko policijo. Moja prizadevanja in prizadevanja moje najožje ekipe so zato prednostno usmerjena v aktivno politiko zaposlovanja in promocijo poklica policista. Osebno sem vesel, da se trenutno v Višji policijski šoli v Tacnu šola nova generacija policistov kandidatov, veliko zanimanje je za policiste nadzornike državne meje, povečuje se tudi število novih pomožnih policistov. To me navdaja z optimizmom, da sprejeti ukrepi delujejo in da smo na pravi poti. Vsekakor izkoriščam tudi današnjo priložnost, da mlade povabim v policijske vrste, saj je policijski poklic lep, dinamičen in plemenit. Obljubim vam, da vam ne bo žal!

Prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo tudi vašega rojaka in našega nekdanjega predsednika Republike Slovenije pokojnega dr. Janeza Drnovška, ki je izjemno zaznamoval slovensko novejšo zgodovino. Na funkcijah člana predsedstva in predsednika predsedstva SFRJ, predsednika Vlade Republike Slovenije in predsednika Republike Slovenije je dr. Janez Drnovšek sodeloval pri vseh ključnih odločitvah razpada Jugoslavije in bil več kot desetletje vodilni nosilec političnega odločanja o bistvenih vprašanjih samostojne in neodvisne Republike Slovenije.

Dr. Janeza Drnovška se spominjamo kot tihega, skromnega, a odločnega politika in velikega državnika. V zgodovini Republike Slovenije bo vedno zapisan kot voditelj, ki smo ga Slovenke in Slovenci spoštovali, mu zaupali ter mu sledili. Hvala vam za vašo zapuščino in hvala vam za vse dr. Janez Drnovšek.   

Spoštovani veteranke in veterani,

tudi pred tremi desetletji ste natančno vedeli, katera pot je prava, čeprav je bila težka in zahtevna, pa tudi tvegana in nevarna. A nanjo ste se podali pripravljeni in odločni, da jo prehodite do konca. Drugače niste niti znali niti hoteli. Tako kot takrat vas tudi danes vodijo najvišje odlike, kot so pravičnost, predanost miru in varnosti ter žlahtno domoljubje.

Delo vaših članic in članov je za Ministrstvo za notranje zadeve in Republiko Slovenijo izjemnega pomena. Tudi sam vaše delo osebno globoko spoštujem. Predstavljate prepoznaven in uveljavljen del slovenske civilne družbe, v kateri ste predvsem ključni nosilec in vir zgodovinskega spomina na dogodke ob nastajanju naše lastne države Republike Slovenije. Zato zelo cenim delovanje vašega veteranskega društva, še posebej pa dragoceno poslanstvo, ki ga vestno širite in predajate.

Sam osebno imam visoko spoštovanje do svoje države, do vseh državljank in državljanov in želim si, da združujete, oprti na zgodovinskih dejstvih nastanka naše države Republike Slovenije in s pogledom čez dnevno politične zdrahe, neosnovane govorice in natolcevanja, saj miličniki, policistke in policisti še kako dobro veste, kaj je čast! 

Za vse se vam iskreno zahvaljujem, vam osebno in vašemu društvu pa želim vse dobro pri nadaljnjem delu.

Hvala vam, srečno Zagorje in srečno Republika Slovenija!«