Ob današnjem dnevu ne moremo mimo nekaterih ključnih dejstev, povezanih s hrano. Na svetu je lačnih preko 850 mio ljudi, na drugi strani se povečuje delež ljudi s prekomerno težo. Hrana in kako jo dovolj pridelati za naraščajoče prebivalstvo, postaja v svetu ena najpomembnejših vsebin. Pomembno je tudi to, kakšno hrano uživamo in kako jo pridelamo. Ena od ključnih dolgoročnih rešitev je, da države usmerijo svoje prioritete v lokalno pridelavo. Moramo se zavedati, da je hrana iz lokalnega okolja sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost; zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd., taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Zaradi krajših transportnih poti in manjše uporabe embalaže varujemo okolje. Ko kupujemo lokalno, podpiramo domačo proizvodnjo in ohranjamo domača delovna mesta; posledično s tem skrbimo za stabilno financiranje šolstva, zdravstva, socialnih transferjev, in drugih pomembnih dejavnosti. S tem ko podpiramo lokalno pridelavo, prispevamo k ohranjanju poseljenosti, obdelanosti in urejenosti slovenskega podeželja ter zagotavljamo večjo prehransko varnost v državi. S tem, ko spodbujamo povečanje samooskrbe s hrano v državi, povečujemo kakovost življenja vseh vključenih v proces, od pridelave do potrošnje hrane.

Ob današnjem dnevu slovenske hrane se želimo še posebej zahvaliti vsem udeležencem v prehranski verigi s sporočilom: »Hvala za naš super zajtrk!«. S tem sporočilom se želimo zahvaliti vsem našim kmetijam, kmetijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam, ne samo za zajtrk, ampak za vso lokalno hrano, ki jo vsak dan lahko uživamo. S svojim zavzetim delom in vztrajanjem v poklicu kmeta in v živilski industriji nam bogatijo mize, zagotavljajo poseljenost ter izjemno raznolikost podeželja. Poleg ozaveščanja otrok in mladine o pomenu hrane iz bližine in njenih prednostih pred hrano, ki ima za seboj na stotine kilometrov je prav, da ob dnevu slovenske hrane vsi skupaj pomislimo na naš način prehranjevanja, kakšno hrano izbiramo ali pripravljamo ter kaj jemo.

Ne nazadnje pa so ključne predvsem odločitve nas posameznikov v vlogi potrošnikov. Kot ozaveščeni in informirani potrošniki namreč z izbiro kakovostnih, lokalno in tradicionalno pridelanih živil vplivamo na celotno živilsko verigo. Tu velja izpostaviti proizvajalce hrane, ki se bodo našim željam prilagodili. Na ta način posamezniki s spreminjanjem prehranjevalnih navad lahko izboljšamo svoje zdravje in kakovost življenja ter hkrati poskrbimo za ohranitev planeta.

Čeprav si želim, da bi bila na naših mizah vsak dan hrana iz lokalne bližine, pa naj bo danes priložnost, da se vsaj en dan v letu posebej zavemo, da hrana ne zraste na trgovskih policah, temveč je za to potrebna pridna kmečka roka, obdelana zemlja ter tudi okolje, kjer je doma vonj po hlevu in so blatni čevlji in umazane roke nekaj vsakdanjega. Bodimo spoštljivi do naših pridelovalcev hrane in potrpežljivi do njihovega dela. Ne zavračajmo roke, ki nas hrani.

Dober tek!