Predsednik vlade Janez Janša je v uvodu poudaril, da je od odgovornega obnašanja nas vseh odvisen odgovor na vprašanje, kako normalno bomo živeli v prihodnjih mesecih, morda tudi dlje, odvisno od tega, kdaj bo na voljo učinkovito cepivo proti virusu. "Situacija po prisegi nove vlade je bila bolj primerljiva s situacijo pred 30 leti kot s prejšnjimi mandati," pa je odgovoril na vprašanje, ali lahko primerja prevzem tretje vlade s prvima dvema mandatoma. Kot je povedal, je bil čas v marcu letos podoben maju 1990, ko je prisegla prva Demosova vlada, in to na dan, ko so Slovenijo razoroževali in v skladiščih nismo imeli orožja. "Letos smo prevzeli krmilo vlade dan po tem, ko je bila razglašena epidemija in smo ostali s praznimi skladišči zaščitne opreme," je spomnil premier in dodal, da je bila nevarnost okužbe z novim koronavirusom po Evropi spomladi simetrična in da je vsaka država skrbela predvsem zase. "Evropa je v tistih prvih tednih in mesecih z drugačno regulativo bolj izgledala kot naša celina v srednjem veku: posamične evropske države so uvajale izredna in vojna stanja ter uveljavljala zakone izpred 100 ali 200 let, tudi posamične lokalne oblasti so razglašale razne ukrepe in zasegle zaščitno osebno opremo, maske, ali pa medicinsko opremo, sploh glede na to, da so bili vsi glede tega v obupnem stanju," je spomnil predsednik vlade in dodal, da je ta spomladanski čas šel prehitro v pozabo. "Sedaj, ko smo sredi drugega vala, tisti, ki ni imel neposredne izkušnje, misli, da je virus nekaj, kar bo šlo mimo njih, in da če bo šlo na drugega, bo to problem drugega, in tu ponovno trčimo na vprašanje odgovornosti ne samo do sebe, temveč tudi do drugih," je povedal predsednik vlade.

Na vprašanje o tem, kaj smo se naučili iz spomladanske krize tudi glede delovanja gospodarstva, je predsednik vlade dejal, da je bilo že na začetku epidemije jasno, da tudi po tem, ko bo virus obvladan, nekatere stvari ne bodo več takšne, kot so bile prej: "Zato nima smisla dajati umeten kisik oziroma davkoplačevalska sredstva, da se ohranja pri življenju dejavnosti, ki nikoli več ne bodo same dihale." Ob tem je navedel primer, da kdor je živel od tega, da je organiziral obiske potnikov s čezoceanskih ladij, bo moral najbrž organizirati kaj drugega, saj so to plavajoči "wuhani". "Tisti, ki jim je to bila neka osnovna dejavnost, se bodo seveda zaradi te nove normalnosti morali preusmeriti na nekaj drugega," je povedal predsednik vlade Janez Janša. Nadaljeval je, da država namerava do konca leta plačevati tistim, ki so zaradi koronavirusa ostali brez dela, "samo teh sredstev bo enkrat zmanjkalo in tu se je treba preusmeriti". "Spomladi slika ni bila tako čista, zdaj pa se dokaj natančno ve, katere dejavnosti so najbolj prizadete, in v pomoč tem dejavnostim je usmerjen peti protikorona paket," je poudaril predsednik vlade in dodal, da so za to namenjena sredstva iz lastnih virov, zadolževanja ter evropskih skladov. "Obseg evropskega denarja, ki bo na voljo, je daleč največji doslej, tako da če bo virus obvladan do polovice naslednjega leta, potem tudi posledice za gospodarstvo ne bodo takšne, kot so bile po zadnji finančni krizi, in bomo lahko ponovno rastli naprej," je povedal premier. Izrazil je tudi prepričanje, da bo evropska znanost zmogla razviti in izdelati učinkovito cepivo proti virusu, "ker sicer ne vem, kakšne so alternative". "To se bo zgodilo, a ne čez noč," je poudaril predsednik vlade in dodal, da v zvezi z virusom celotno Evropo skrbi hladen čas, ki je pred nami, ter kako bo to vplivalo na širjenje okužb. "Zadnja seja Evropskega sveta je bila poleg vseh ostalih problemov namenjena tudi oceni situacije v Evropi glede koronavirusa. Države so predstavile nekatere ukrepe in odkrito je treba povedati, da če ne bomo odgovorni in se držali osnovnih ukrepov, bomo ponovno v situaciji, v kateri smo bili spomladi, z ustavljanjem javnega življenja, kar privede tudi do delnega zaustavljanja gospodarstva," je povedal predsednik vlade. Ob tem je opozoril na pomen medijev in odgovornost tistih, ki vplivajo na javno mnenje. "Ta odgovornost še nikoli ni bila tako velika," je poudaril premier.

Predsednik vlade je v nadaljevanju povedal, da so vsepovsod po svetu mnenja stroke glede novega koronavirusa razdeljena in da to ni nič posebnega, vendar pa je po njegovih besedah Slovenija posebna v tem, da del tistih, ki ustvarjajo javno mnenje pri nas, te razlike prikazuje izkrivljeno in drugače kot povsod drugje po svetu. Ob tem je opozoril na stanje na javni televiziji, kjer so v oddaji želeli predstaviti obe plati mnenj glede novega koronavirusa. "Medtem ko direktor NIJZ predstavlja 90 % stroke, na drugi strani prikažejo še nekoga, ki predstavlja 1 % stroke, in tega se ne more postaviti enakovredno, kajti prav to dela škodo," je povedal predsednik vlade. Poudaril je tudi, da je svetovalna skupina Ministrstva za zdravje predstavila oceno razvoja dogajanja, na podlagi katerega je vlada pripravila načrt ukrepanj in kot dve osrednji težavi predstavila zmogljivosti našega zdravstvenega sistema ter duševno zdravje naroda, pri čemer je poudarila vprašanje odgovornosti. Po besedah predsednika vlade torej tudi tu znova trčimo na vprašanje odgovornosti, ki je temeljno. "Slovenija nima teritorijev, kjer bi živeli posebej mladi in posebej starejši, živimo skupaj, situacije so mešane, in tu moramo biti sposobni več odgovornosti in solidarnosti," je povedal premier in dodal, da smo kot družba pred vprašanjem, ali bo neka neodgovorna manjšina, ki je zelo glasna zaradi medijske podpore, ogrozila vse nas na način, da bo znova treba zapirati javno življenje, da bo prišlo do gospodarske škode in bistvenega padca standarda ter rušenja medsebojnih odnosov.

Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju obširneje spregovoril o evropskih sredstvih, ki jih imamo kot država na voljo, nato pa še o tem, ali na družbo lahko bolj vpliva epidemija ali kibernetski napad.

"Če bi ob epidemiji imeli še kibernetski udar v polnem obsegu, bi nas to kot družbo po domače rečeno vrnilo v železno dobo, saj nič, kar ima čipe v sebi, ne bi delovalo. Predstavljajte si, da ne bi deloval noben aparat v bolnišnici, da ni elektrike, da ne deluje nobena naprava, in to kombinirajte z epidemijo, ko niti ne veste, kako se da koga zdraviti ipd. To bi bila katastrofa. Je pa to tudi realna nevarnost," je povedal predsednik vlade. Ocenil je, da imata zmogljivosti za obrambo pred kibernetskimi napadi Kitajska in ZDA, Evropa pa je daleč zadaj, vsaj glede usklajene akcije. "Prav zato je Slovenija kot eno od prioritet tria predsedovanja predlagala pripravo strateškega načrta za obrambo proti naslednji pandemiji in strateški načrt obrambe Evrope pred kibernetskimi napadi," je še dejal predsednik vlade Janez Janša.

Na vprašanje o tem, ali je od komisarja za krizno upravljanje v času pandemije pričakoval več, je premier odgovoril, da je resor, kot je postavljen, namenjen temu, da Evropa pomaga drugim, predvsem z vidika zagotovitve humanitarne pomoči v Evropi in zunaj Evrope. "V Evropi je to bilo mišljeno predvsem v primeru potresov, poplav, naravnih nesreč, nikoli pa ni bil ta instrument predviden v smislu, da se kot Evropa soočimo z nečim, kar prizadene vse," je dejal premier in nadaljeval, da se je resor zelo hitro odzval ob potresu v Zagrebu, pa tudi ob spopadu med Armenijo in Azerbajdžanom, "ko pa je šlo za pandemijo, pa ni bilo ne načrta ne kapacitet in komisar ni mogel ničesar narediti, morda bi edino lahko pospešil izdelavo načrtov proti pandemiji". Predsednik vlade je tudi opozoril, da se v tem trenutku vzpostavljajo evropska skladišča zaščitne opreme, da se bo pomagalo državam, ki tega ob ponovitvi krize same ne bodo zmogle.

Predsednik vlade Janez Janša je nazadnje spregovoril še o stopnji odgovornosti pri nas v primerjavi z drugimi državami članicami in ob tem dejal, da ima zaradi članstva Slovenije v Evropski uniji in delovanja EU možnost primerjanja odzivov v posameznih državah. "V letošnjem letu je teh stikov med kolegi, predsedniki vlad izjemno veliko, saj se dnevno kličemo in pogovarjamo o tem, kako ravnati v posamičnih situacijah, ki so za vse nove. Tako je na razpolago tudi bogastvo dobrih praks. Spomladi smo tako klicali države, ki so imele načrte za epidemijo, ki so delovali, npr. Avstrijo, Poljsko, in tudi na podlagi teh pogovorov lahko ocenim, da smo nad evropskim povprečjem, kar se tiče odgovornega obnašanja državljanov, zaradi česar smo se tudi kot prvi izvili iz epidemije," je povedal premier Janša. Kot ključni ukrep za zajezitev širjenja virusa spomladi je ocenil zaporo gibanja na občine z izjemami, kot je gospodarstvo. Ob tem je poudaril zavedanje, da je šlo za ukrep, ki je resnično omejil svobodo in so mu mnogi nasprotovali, a "če tistega ne bi sprejeli, virusa ne bi zaustavili". "Temu ukrepu se lahko izognemo samo v primeru, da bomo toliko odgovorni, kot smo bili spomladi, in da bo tako odgovorna velika večina državljanov," je še povedal premier, ki je ob tem opozoril tudi, da so zmogljivosti našega zdravstvenega sistema pod povprečjem Evrope. Ključni dejavnik, ki kaže, kje smo in kako bomo v nadaljevanju ukrepali, je po besedah predsednika vlade zasedenost bolniških postelj. Po besedah predsednika vlade Janeza Janše bo glede na nekatere parametre, ki jih je določila strokovna skupina, določeno, katere ukrepe iz načrta za drugi val epidemije bo vlada tudi sprejela.