Predsednik vlade Janez Janša je tako danes opravil prvo uvodno razpravo z naslovom »Prihodnost Evrope – pogovor o strateških izzivih ob pričetku vseevropske razprave«, v kateri so poleg predsednika vlade sodelovali tudi predsednik republike Borut Pahor, svetovalec predsednika republike dr. Ernest Petrič (prek AVK), nekdanji minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, pravnik dr. Matej Avbelj, pravnik dr. Jurij Toplak in Zofija Mazej Kukovič, ki se ukvarja z vprašanji odpornosti v okviru Evropske unije.

Kot je uvodoma dejal predsednik vlade Janez Janša, se je Evropska unija že nekaj časa nazaj odločila, da bo organizirala novo razpravo o prihodnosti evropskega kontinenta. Sprva je bilo mišljeno, da bo razpravo vodila Nemčija v času predsedovanja Svetu EU, nato pa smo bili soočeni z epidemijo koronavirusa in se je vse zamaknilo, tako da večina časa, namenjenega tej razpravi pade v čas slovenskega vodenja Sveta EU. "To pred nas postavlja dodatne izzive," je dejal premier in dodal, da je skupaj z nekaterimi današnjimi gosti že razpravljal o tem, ali naj Slovenija zgolj tehnično pristopi k organizaciji razprav ali pa tudi vsebinsko doda neko vrednost. "Odločili smo se za zadnje in danes tako poteka uvodna razprava, ki je uvod v številne okrogle mize, debate, izmenjavo mnenj in stališč, ki jih bomo organizirali do konca leta. Nekatere od teh bodo zgolj v smislu nacionalne razprave, druge pa bodo organizirane tudi širše, kjer bodo sodelovali kolegice in kolegi iz vseh evropskih držav," je povedal predsednik vlade. Premier Janez Janša je dejal, da bo razprava o prihodnosti Evrope v tistem delu, kjer bodo institucije EU vplivale na vsebino razprave, osredotočena na zeleni in digitalni prehod, saj gre za strateško agendo, ki bo spremenila naš način življenja in bo vplivala na to, kako bomo živeli v prihodnjem desetletju. " Vpliv strateške agende na razpravo je tako tudi razumljiv," je povedal predsednik vlade Janez Janša.

V nadaljevanju je poudaril, da je epidemija odprla dve temi, ki bosta prevladujoči - ena je vprašanje odpornosti in brez tega poudarka ne bo šla nobena okrogla miza v prihodnosti, druga tema pa je doseganje dogovora, kako bo zagotavljanje odpornosti potekalo na globalni ravni.

Predsednik vlade Janez Janša je še dejal, da je Slovenija v triu, s katerim predseduje Svetu EU predlagala kot prioritetno vsebino graditev evropske odpornosti za boljši spopad z epidemijo kot smo ga lahko izvedli v začetku lanskega leta, ko je bila epidemija za večino presenečenje. Ob tem je dodal, da je treba zagotoviti ne le odpornost, ampak tudi o tem, kak pridobiti lastne vire. Predsednik vlade je ob tem izpostavil načrte za okrevanje in odpornost ter opozoril, da nekateri parlamenti po evropskih državah sprejemajo konkretne zaveze in odločitve, ponekod je vključena tudi sodna veja oblasti, ponekod pa izrecno poudarjajo, da ratificirajo mehanizme za lastne vire zgolj za ta primer, so pa proti temu, da se na ta način zagotovi definiranje skupnih potreb v Evropski uniji. Tema bo po besedah predsednika vlade zagotovo še naprej na dnevnem redu, ker sta v obravnavi tudi dva akta, in sicer direktiva o digitalnem trgu in direktiva o digitalnih storitvah. "Davek na digitalne storitve je za prihodnost zelo verjetno eden ključnih mehanizmov za lastne vire EU, kar je po mjem osebnem mnenju tudi povsem ustrezno, saj nobena država sama tega davka ni sposobna učinkovito pobrati oziroma ga vključiti v lastne finance, ker gre za globalno zadevo, ki polega tega, da se o tem dogovorimo v okviru EU, moramo doseči dogovor tudi znotraj svetovne trgovinske organizacije," je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Vprašanje, ki bo odmevalo, je po besedah predsednika vlade tudi vprašanje večinskega odločanja pri zunanjepolitičnih temah, kjer so zelo različni pogledi. "Na mizo pa bo treba dati še razpravo o demografski sliki EU, ki je strateški problem, razprave pa se v zvezi s tem preveč omejujejo na vprašanje migracij. Tudi sedaj imamo na mizi cel paket, vezan na vprašanje migracij in težko smo optimistični, da bi dosegli velike preboje – mogoče jih bomo dosegli le pri vprašanju azila, drugod pa so razlike prevelike in bi bilo treba pogledati širšo sliko demografije, ki je ključna osnova vsega ostalega," je poudaril predsednik vlade.

Prav tako je dejal, da je še nekaj tem, ki bi jih v razpravi bilo treba odpreti, je pa ob vsem tem ključno, da se razprava o prihodnosti EU odpre. "Torej, da to ni le razprava med institucijami, na vladni ravni, ali pa na ravni socialnih partnerjev, temveč da je to razprava, kjer lahko sodeluje vsak z različnimi pogledi in se ne omejuje tistih, ki imajo drugačne poglede na prihodnost Evrope od "mainstreama", ali pa želijo predlagati temo, ki v izhodiščih konference ni omenjena," je dejal predsednik vlade in dodal, da so se v zadnjem mesecu z institucijami EU in deležniki v državah EU, ki so v tem in naslednjem triu dogovorili o tem, da imam enak pristop, torej, da imamo odprto razpravo, to je razpravo, ki vključuje in je ne bomo omejevali zgolj na strateško agendo. "Naslednji blejski strateški forum 1. in 2. septembra bo dejansko v celoti namenjen odprti razpravi o prihodnosti EU in po prvih stikih je interes za sodelovanje zelo velik. V začetku septembra bo v Sloveniji tako veliko ključnih ljudi, ki nosijo odgovornost za to, kako bo Evropska unija kratkoročno v naslednjih letih izgledala. Prav tako bodo tu posamezniki iz evropskih think tankov, ki razmišljajo bolj dolgoročno in imajo tudi diametralno nasprotne poglede na to, kako naj bi EU izgledala," je dejal predsednik vlade in dodal, da je ob vsem tem ključna odprtost ter to, da na koncu blejskega strateškega foruma na sprejemamo zaključkov in formalnih deklaracij, kjer se je treba boriti za vsako besedo, "temveč je naš namen, da se razprava odpre, da damo na mizo vse, kar kdo misli, da je pomembno za prihodnost in da ne izključujemo nikogar."

V nadaljevanju je predsednik vlade svojo razprav prišel z navedbo cilja, da bi Evropa postala cela in svobodna in v miru sama s seboj. "Verjetno takrat, ko je bil ta cilj postavljen in kasneje na novo definiran, nihče ni pričakoval, da bo velik del tega cilja izpolnjen, in to v času življenja ene generacije ter prav tako v času, ko se je ta cilj postavljal in je bil v velikem kontrastu s tragedijo, skozi katero je šla Evropa v prvi polovici 20. stoletja," je dejal predsednik vlade. Opozoril je, da se je EU v lanskem letu skrčila, saj je iz EU prvič odšla ena članica, in to ne katerakoli članica, temveč tista, ki predstavlja četrtino ekonomije skupnega trga, članica Varnostnega sveta Združenih narodov in članica, ki je predstavljala ravnotežje med pretirano regulacijo in zavzemanjem za svobodni trg. "To je spremenilo Evropo in v nasprotno smer od tega cilja je šla tudi degradacija prioritete širitve," je dejal predsednik vlade. Ob tem je spomnil, da je v času, ko je Slovenija vstopala v EU širitev bila prva politična tema v Evropi, zato je tudi uspela. "Od prve širitve naprej pa tega skorajda ni. Vsi vemo, da bo širitev na Zahodni Balkan mogoča takrat, ko bo to dejansko povezano s splošnim motom Evrope in EU, torej Evropa cela, svobodna in v miru sama s seboj, dokler pa bo to le birokratski pogled na širitev, potem bo vsaka malenkost in ovira ta proces zaustavila. Zato je razprava o prihodnosti Evrope tudi razprava o širitvi," je poudaril predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je opozoril, da ima Slovenija na Zahodnem Balkanu določeno težo, "zato lahko pomagamo in naša naloga je, da to povežemo skupaj in da to naredimo za eno od prioritetnih tem v Evropi, sicer bo stanje ostalo, kakršno je in to stanje ne obeta velikih premikov."

Po besedah predsednika vlade je treba na dnevni red razprave o prihodnosti Evrope zagotovo dodati tudi, da smo se začeli v Evropi preveč ukvarjati sami s sabo in z zadevami, ki nimajo kakšne velike veze s tem osnovnim motom, da se je šlo tudi v neko generalizacijo, ker se je skušalo iz nekega ozkega vidika bruseljskih institucij vse postaviti na isto kopito in tudi govorica se je temu prilagodila. Ob tem je predsednik vlade dejal, da ne držijo teze, ki krožijo v nekaterih dokumentih, in to je, da je bila Evropa 70 let v miru. "To ni res - mi smo bili v vojni in polovica Evrope ni živela v demokraciji, blagostanju in miru, na mejah, na berlinskem zidu se je streljalo civiliste, in to pač ni bilo blagostanje in 70 let napredka. Skratka, te razlike je potrebno upoštevati," je poudaril predsednik vlade.

Prav tako je poudaril, da obstaja nekaj sijajnih resolucij Sveta Evrope, ki govorijo o tem, kaj mora Evropa narediti, da bo to prostor spoštovanja človekovih pravic, upoštevanja temeljnih svoboščin. "Vrniti se moramo k izvoru teh pojmov. Tako je svoboda izražanja temeljna pravica vsakega človeka in ne institucije, in tudi izhajati je treba iz človeka ne pa iz institucije, to se v številnih dokumentih zamegljuje in nato pride do težav, ki so bile že predhodno dobro opisane. In tudi to razpravo je treba voditi odkrito," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Enako je tudi, ko je govora o enotnem evropskem trgu, "Ko pogledaš številke, vidiš, da ima od enotnega trga ne glede na kohezijska sredstva, največ tisti, ki je bolj razvit, ki proizvaja produkte z višjo dodano vrednostjo, in ko se to izenači, je težko govoriti, kdo je neto plačnik in kdo neto prejemnik. Se je pa na vse to navezala govorica, ki ni pravična, na podlagi napačne uporabe pojmov se pišejo direktive, ki povzročajo težave," je dodal predsednik vlade.

Prav tako je izpostavil, da je epidemija koronaviursa odprla nekatera vprašanja, ki bodo predmet razprave tudi v okviru konference prihodnosti Evrope. "Veliko se govori tudi, ali smo za federalno Evropo ali Evropo narodov. Pozablja pa se, da smo že pri pogovorih za Lizbonsko pogodb prišli do odgovora, kej je EU v smislu institucije. V EU rešujemo tista vprašanja, ki jih sicer ne moremo rešiti na nacionalnem nivoju in tista, ki jih je bolj smotrno reševati na evropskem nivoju. Iz te sinergije nastaja dodana vrednost, ki se ne da meriti s številkami, kajti ko ljudje, institucije in narodi sodelujejo, se ustvarja prostor, kjer se lahko zgodi tudi tisto, kar sicer ni možno," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Predsednik vlade je tudi dejal, da bo Evropska unija morala redefinirati odnos do Rusije, "saj smo sedaj v nekem stanju, ko od sestanka do sestanka iščemo odgovore na kratkoročne dileme, strateškega premisleka pa je bistveno premalo. Nazadnje je bilo nekaj takšnega leta 2008," je dejal premier.

Ob zaključku je izpostavil tudi, da se ogromno izzivov za človeštvo nahaja tudi ob vprašanjih, ki presegajo nacionalne okvirje. So vprašanja, ki se tičejo celotnega človeštva. "Človeštvo mora definirati skupne cilje, kar mogoča, da se marsikateri medsebojni problemi in konflikti drugače obravnavajo vidijo in drugače rešujejo.

"Kriza koronavirusa je pokazala, da je EU velika dodana vrednost. Naša dolžnost je, da delamo na tem, da bodo tudi tisti narodi, ki še niso v EU, deležni dobrobiti EU, da jim pomagamo, ker na koncu je v našem interesu, da se Schumanove sanje uresničijo," je dejal predsednik vlade, ki je nenazadnje pozval tudi vse institucije in civilne družbene organizacije, ki menijo, da lahko prispevajo ali organizira razpravo o prihodnosti Evrope, pošljejo pobudo za to. "V vsakem primeru bo vse, kar bo oblikovano v smislu predlogov, posredovano tudi na plenarno zasedanje konference o prihodnosti Evrope in trudili se bomo, da bodo izvirne ideje prišle tudi v sam zaključni dokument," je zaključil predsednik vlade Janez Janša.