Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Evropsko vesoljsko agencijo  v zvezi s pristopom Republike Slovenije h Konvenciji o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije in povezanimi pogoji je predsednik vlade podpisal na podlagi mandata, ki ga mu je podelila vlada na svoji 105. redni seji 30. maja 2024.

Predsednik vlade dr. Golob je ob tej priložnosti izpostavil: »Rad bi se iskreno zahvalil obema ekipama, tako ekipi ESA kot naši ekipi, da sta sklenili to pomembno pripravljalno dejanje. Po tem podpisu se pravo delo šele začenja. Slovenija morda ni največja ali najbolj bogata, lahko pa tekmuje z izjemnimi idejami.« Dodal je, da bo Slovenija aktivno sodelovala in prispevala s svojim znanjem, strokovnjaki in inovativnimi pristopi. »Če želimo biti na ravni EU globalno konkurenčni, potem je vesoljska tehnologija eno izmed ključnih področij. Pohvale ESA, ki je v središču teh prizadevanj,« je dejal premier. »Veselim se, da bomo lahko opravljali koristno delo, ne samo za Slovenijo ali ESA, temveč za celotno človeštvo. Kajti to je tisto, za kar gre na področju vesoljske tehnologije,« je sklenil premier dr. Robert Golob.

»Slovenski vesoljski sektor je sestavljen iz pogumnih entuziastov. Zanje ne velja rek, 'Samo nebo je meja'. Zanje ni meja, saj si postavljajo cilje, ki presegajo vse znane meje. Na ta način prestavljajo tudi naše družbene omejitve. Ponosen sem na to, kako daleč smo prišli s skupnimi močmi. Verjamem, da bomo polnopravno članstvo v ESA izkoristili do zadnje priložnosti in ponesli Slovenijo še dlje v vesolje, « je povedal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, pod katerega resor sodi tudi slovenski vesoljski sektor in Slovenska vesoljska pisarna, ki je zaslužna za uspešen zaključek pogajanj za polnopravno članstvo Slovenije v ESA.

Generalni direktor ESA Josef Aschbacher je spomnil: »Od prvega sporazuma o sodelovanju, sklenjenega pred 15 leti, je minilo že kar nekaj časa. Ta podpis je ključni mejnik ne le za Slovenijo, temveč tudi za ESA, ki se je 50 let po svoji ustanovitvi izkazala za še vedno privlačno, saj je bila preoblikovana, da bi se prilagodila sedanjim pričakovanjem in izzivom.«

Ob tem je Aschbacher poudaril: »Današnji podpis priča o trajni zavezanosti zaporednih slovenskih vlad vesoljskim dejavnostim ter o skupnih prizadevanjih Pisarne za vesolje v okviru Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter ekip ESA v različnih direktoratih. Takšna prizadevanja so že privedla do kar nekaj zgodb o uspehu. Zdaj začenjamo novo obdobje. Sloveniji želim uspešno vključitev v ESA in evropsko vesoljsko dobavno verigo.«

Polnopravno članstvo Republike Slovenije prinaša prednosti in nove priložnosti, pa tudi dodatne finančne in kadrovske obveznosti. Dodatno bo odprlo vrata za sodelovanje slovenskih podjetji v programih, v katerih slovenski vesoljski sektor doslej ni mogel sodelovati. Gre za dva programa, ki predstavljata jedro te agencije, in sicer temeljni tehnološki raziskovalni program ter znanstveni program. Možnost za sodelovanje v teh programih kaže na zrelost slovenskega vesoljskega sektorja. Omogoča enakopravno sodelovanje z drugimi članicami ESA pri sprejemanju ključnih odločitev, hkrati pa je tudi priznanje Sloveniji, da izpolnjuje zahtevne kriterije za polnopravno članstvo, ki jih določa ESA. Polnopravno članstvo prinaša tudi dodatne kadrovske obveznosti, saj bo Slovenija sedaj sodelovala v vseh ključnih telesih ESA. Ta namreč na podlagi konvencije deluje po skrbno premišljenih in učinkovitih administrativnih postopkih. Agencija vključuje ne le (po novem) 23 polnopravnih članic, pač pa tudi sodelovalno članico Kanado, tri pridružene članice, sklenjene pa ima še sporazume o sodelovanju s štirimi članicami EU ter z Evropsko komisijo.

Polnopravno članstvo Slovenije bo brez dvoma povečalo prepoznavnost Slovenije kot čedalje pomembnejše akterke v mednarodnem vesoljskem prostoru. To pa bo slovenskim podjetjem omogočilo tudi nadgradnjo sodelovanja s podjetji drugih držav članic ESA in pridobivanje novih komercialnih projektov. Članarina za polnopravno članstvo, ki jo bo Slovenija po novem letno plačevala, se bo izračunavala na osnovi deleža bruto družbenega dohodka države članice, se pa, podobno kot vplačila v izbirne programe ESA, ki jih Slovenija že plačuje, vračala nazaj v Slovenijo preko projektov naših podjetij in institucij v temeljnem tehnološkem raziskovalnem programu ter znanstvenem programu. Poleg članarine bo Slovenija ob pristopu plačala tudi enkratni znesek v višini 1,7 milijona evrov.

Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Evropsko vesoljsko agencijo v zvezi s pristopom Republike Slovenije h Konvenciji o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije in povezanimi pogoji, ki ga je predsednik vlade Golob podpisal na sedežu ESA v Parizu, bo po podpisu posredovan še v ratifikacijo v Državni zbor Republike Slovenije.


Dodatne informacije

Pridruževanje Slovenije k Evropski vesoljski agenciji

Slovenija sodeluje z ESA od leta 2009, ko je podpisala Sporazum evropske sodelujoče države z Evropsko vesoljsko agencijo. To sodelovanje je okrepila s pristopom k pridruženemu članstvu leta 2016, ki ga je leta 2020 nadgradila s Pridružitvenim sporazumom, ki se izteče decembra 2024. Ta je vključeval določilo, da lahko Slovenija po njegovem preteku zaprosi za polnopravno članstvo, ko bo izpolnila kriterije:

• zadostno geografsko povračilo sredstev (dovolj visokokvalitetnih projektov, ki so na razpisih ESA prejeli sredstva za razvoj posameznih elementov vesoljske tehnologije),
• delež pogodb s podjetji glede na pogodbe z institucijami je večji ali vsaj enak 0,75 odstotka,
• objavljena nacionalna strategija za področje vesolja.

V osmih letih pridruženega članstva je bilo z ESA podpisanih 114 pogodb s strani več kot 30-ih slovenskih partnerjev v skupni višini približno 42,1 milijona evrov. Število registriranih podjetij in institucij za pridobivanje projektov pri ESA se močno povečuje in znaša že več kot 100 subjektov (71 podjetij in 31 institucij). Geografsko povračilo sredstev za Slovenijo je večje od 1, dosega ustrezen delež projektov s strani podjetij, v letu 2023 pa je bila objavljena tudi nacionalna vesoljska strategija.

Na Vrhu o vesolju novembra 2023 je tako državni sekretar Matevž Frangež generalnemu direktorju ESA Josefu Aschbacherju izročil pismo z izraženo namero Republike Slovenije, da ESA začne postopek pregleda pripravljenosti Slovenije na pristop h Konvenciji o ustanovitvi ESA. Temu so sledila pogajanja o Sporazumu med ESA in Republiko Slovenijo v zvezi s pristopom Republike Slovenije h Konvenciji o ustanovitvi ESA in s tem povezanimi pogoji. Postopek v ESA se je zaključil z današnjo potrditvijo Sveta ESA.


Slovenski vesoljski sektor

Sloveniji je uspelo v zadnjih letih zgraditi obetaven vesoljski sektor, ki ga sestavlja več kot 40 malih in srednje velikih podjetij. Nekatera od njih so na posameznih nišnih vesoljskih področjih uspela prevzeti celo vodilno vlogo. Predvsem so se izkazala na področju opazovanja Zemlje, razvoja inovativnih tehnologij in novih materialov. Trenutno so v vesolju trije slovenski sateliti. Najbolj inovativen med njimi je satelit Skylabs Trisat-R, ki predstavlja pomemben evropski dosežek miniaturizacije vesoljskih tehnologij, ki uspešno deluje tudi v težkih pogojih orbite na višini 6000 km nad Zemljo. Satelit Nemo HD, ki je eden prvih evropskih satelitov z videom v skoraj realnem času, pa se je izkazal za zelo koristnega pri soočanju s požarom na Krasu.

Podjetja so v času od začetka sodelovanja z ESA poleg satelitov in instrumentov zanje razvijala še številna druga področja:

• aplikacije za uporabo satelitskih podatkov za najrazličnejše namene med drugim za monitoring stanja voda, suše in invazivnih rastlin, prostorske načrte, opozarjanje v primeru naravnih nesreč;
• specialne nadzorne sisteme, sisteme za hitro obdelavo podatkov, še posebej za obdelavo in skladiščenje velikih količin podatkov, ki jih dobimo iz vesolja;
• nove materiale, 3D tiskanje in postopke za obdelavo materialov, da se omogoči njihova uporaba v težkih razmerah v vesolju;
• robotske rešitve in rešitve za avtonomna vozila;
• nove komunikacijske sisteme (sprejemniki, oddajniki), ki omogočajo prenos velike količine podatkov iz ali  v vesolje;
• mikrohladilnike za različne namene (na primer ohlajanje senzorjev na satelitih in drugih merilnih naprav);
• in še mnoga druga.

Znano slovensko podjetje je med drugim sodelovalo pri izgradnji nove evropske rakete Ariane 6, njihove proizvode med drugim najdemo na izstrelišču ESA v Francoski Gvajani ter tudi na Nasini odpravi Artemis 1, ki je bila izstreljena novembra 2022.

V Planici pa je vzpostavljen en od raziskovalnih centrov Evropske vesoljske agencije, kot rezultat aktivnosti Instituta Jožefa Stefana na področju raziskav, ki simulirajo adaptacijo fizioloških sistemov na breztežnost (angleško bed rest studies). V centru je za potrebe raziskav na voljo tudi ena od samo treh človeških centrifug Evropske vesoljske agencije.

Mnogi slovenski znanstveniki in raziskovalci so aktivni na področju iskanja rešitev, ki so pomembna za zdravje ljudi (digitalni dvojček očesa, neinvazivno merjenje možne tromboze, zobozdravstvo v vesolju, manj invazivno merjenje vitalnih znakov in njihova obdelava in podobno). Pri tem gre za znanja, ki se razvijajo zaradi potreb astronavtov, uporabljajo pa se tudi v splošni medicini.

Uporaba vesoljskih tehnologij v naših življenjih

Ena od pomembnih lastnosti vesoljskega sektorja je njegova visoka inovativnost, ki je potrebna zaradi naslavljanja izzivov prisotnosti v človeku neugodnih razmerah v vesolju. Hkrati pa se spodbuja tudi prelivanje tega razvoja za bolj vsakdanjo uporabo. Veliko rešitev v tako imenovanih pametnih napravah je bilo tako sprva oblikovanih v okviru vesoljskih programov. Primer za to je na primer miniaturna kamera, ki jo uporablja slovenski satelit Trisat in se uporablja tudi v pametnem pralnem stroju, ki na podlagi teh posnetkov razločuje perilo po barvi in materialu.

Veliko rešitev vesoljske tehnologije pa se uporablja neposredno. Ena najbolj znanih je storitev navigacije, ki jo vsi uporabljamo v pametnih telefonih. Prikaz točne lokacije je možna zaradi komunikacije z navigacijskim satelitom. Evropska komisija je v sodelovanju z ESA tako razvila napredni komunikacijski sistem Galileo, ki je najbolj natančen satelitski navigacijski sistem na svetu. Prav tako pomembna vloga satelitov je tudi pri določanju točnega časa. Bankomati, banke, borzne hiše in mnogi drugi za določanje točnega časa – ki mora biti za vse isti – uporabljajo čas, ki ga določajo sateliti.

Ena bolj očitnih uporabnih vrednosti vesoljske tehnologije je seveda tudi vremenska napoved, ki jo omogoča množica različnih satelitov, ki opazujejo Zemljo. Zaradi hitrega napredka obdelave podatkov in vedno večje množice satelitskih meritev pa se ti podatki sedaj uporabljajo za pametno kmetijstvo, v zavarovalništvu, energetiki. Podatki omogočajo tudi razvoj številnih novih rešitev, ki jih pogosto razvijajo prav zagonska podjetja. Slovensko podjetje je na primer razvilo rešitev za pametno sidro, ki za svoje delovanje uporablja tudi satelitske podatke.


Nacionalna vesoljska strategija

V letu 2023 je Slovenija pripravila nacionalno vesoljsko strategijo. Ambicije vizije Slovenski vesoljski sektor si prizadeva širiti meje znanja in inovacij ter navdihovati zeleno, digitalno in trajnostno prihodnost so opredeljene v petih strateških stebrih. Poleg razvoja tehnologij je poudarek na sodelovanju znanosti in gospodarstva ter ustvarjanju pogojev za nadaljnji razvoj.

Strategija je ambiciozna, vendar temelji na vseh dosedanjih dosežkih na tem področju. Zasleduje cilj večje komercializacije raziskav in inovacij s področja vesolja, kar lahko pomembno prispeva k hitrejšemu gospodarskemu razvoju, zelenemu in digitalnemu prehodu ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

O podpisu sporazuma bo poročala tudi ESA v sklopu svoje redne izjave za medije, ki bo organizirana 19. junija 2024 ob 15:30 uri in jo bo možno spremljati na ESA Web TV.