Spodbudna gospodarska rast

Po podatkih Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (DZS) se je hrvaški bruto družbeni proizvod (BDP) v letu 2018 povečal za 2,7 odstotka, leta 2017 pa za 3 odstotke. Tudi napovedi glede rasti BDP v letu 2019 so spodbudne, tako vlada Republike Hrvaške (RH) načrtuje rast BDP v višini 2,7 odstotka, leta 2020 pa v višini 2,5 odstotka.

Glavno gibalo rasti BDP je storitveni sektor, ki prispeva 70 odstotkov in zaposluje skoraj 60 odstotkov aktivnega prebivalstva. V storitvenem sektorju je najpomembnejši turizem. Leta je 2018 je skupna vrednost hrvaškega turizma (domačih in tujih turistov) ustvarila preko okoli 12 milijard evrov prihodkov (leta 2017 okoli 11 milijar evrov), cilj hrvaške vlade pa je, da do leta 2020 s turizmom ustvariti med 14 do15 milijard evrov prihodkov letno. Poleg turizma so v letu 2018 porasle tudi telekomunikacijske, računalniške, informacijske in transportne storitve (letalski, kopenski prevozi in pomorski promet) in presegle 30 odstotkov vseh storitev oz. okoli 4 milijarde evrov (leta 2017, 27 odstotkov). Glede na to, da RH veliko vlaga (tudi s pomočjo Evropskih sredstev) v posodobitev moderne infrastrukture na vseh ravneh je pričakovati v naslednjih letih povečano rast tudi na področju neturističnih storitev.

Izvoz RH je leta 2018 zrasel za 4,2 odstotka in znašal 13,4 milijarde evrov, uvoz pa za 8,4 odstotka in je znašal 21,9 milijarde evrov. Najpomembnejši zunanje trgovinski partner RH je EU, od držav pa Nemčija in Italija, Avstrija, Slovenija ter Bosna in Hercegovina. Na uvozni strani RH pa so poleg Nemčije pomembne partnerice še Italija, Slovenija, Avstrija in Madžarska.

Zunanje trgovinski primanjkljaj v letu 2018 je dosegel skoraj 9 milijard evrov, kar je predstavljalo nadaljnje povečanje primanjkljaj v blagovni menjavi za skoraj 4 odstotke glede na leto 2017 (okoli 18 odstotkov BDP), ko je le-ta znašal 8,1 milijarde evrov. 

Na dobre gospodarske rezultate RH v letu 2018, še posebej zmanjševanje javnega dolga, so se pozitivno odzvale tudi bonitetne hiše in RH po decembru 2012 ponovno uvrstile med države, katerih vrednostni papirji ne spadajo med špekulativna tveganja (smeti). Zadnje dolgoročne kreditne ocene treh najpomembnejših bonitetnih hiš za RH so: Standard & Poor's, izboljšanje na BBB-, Moody's: raven Ba2 in Fitch: izboljšanje na BBB-, bonitetne hiše so izboljšale tudi obete za RH in sicer na raven pozitivnih obetov. V ocenah so bonitetne hiše pohvalile predvsem povečanje prihodkov državnega proračuna (davčni prihodki proračuna so se v letu 2018 povečali za 7 %), presežek v državnem proraču (prvi pravi presežek po letu 2009 v višini 0,2 odstotka BDP), nadaljnje zmanjševanje zadolženosti (zmanjšanje dolga za skoraj 5 odstotkov glede na leto 2017 in sicer pod 75 odstotkov BDP) ter načrt vlade RH, da se priključi evro območju, oz. mehanizmu ERM2, ki bi lahko služil kot stabilizator v primeru naglih fiskalnih sprememb. Opozorile so na nerešene probleme v hrvaških ladjedelnicah, dokaj visoko korporativno zadolženostjo in finančno podhranjenostjo področja energetike in zdravstva.

Zelo dobro gospodarsko sodelovanje

Hrvaški trg je eden najzanimivejših za slovenska podjetja, tako z vidika obsega blagovne menjave kot investicij in storitev, zlasti turizma. Še posebej po vstopu RH v EU, slovenska podjetja beležijo večinoma dobre rezultate in povečujejo svoje tržne deleže.

RH danes spada med štiri najpomembnejše gospodarske partnerice Republike Slovenije glede na skupno vrednost trgovinske menjave, ki je v letu 2018 dosegla novo rekordno vrednost v višini 5,5 milijard evrov (11,3 odstotno povečanje glede na leto 2017).

Blagovna menjava med državama je leta 2018 dosegla 4,2 milijarde evrov, kar predstavlja 11,3 odstotkov povečanje glede na leto 2017. Vrednost slovenskega izvoza na Hrvaško je v letu 2018 znašala 2,5 milijarde evrov in je bila za 11,2 odstotka višja kot leta 2017, vrednost uvoza pa je dosegla 1,7 milijarde evrov, kar je predstavljalo 11,5 odstotno povečanje glede na leto 2017. Na izvozni strani je RH leta 2018 postala tretji najpomembnejši parter Republike Slovenije.

Storitvena menjava med državama je v letu 2018 dosegla vrednost 1,28 milijar evrov (11,1 odstotno povečanje glede na leto 2017), oziroma predstavlja 10 odstotkov skupne storitvene menjave Republike Slovenije, RH pa je četrta najpomembnejša partnerica Republike Slovenija na področju storitvene menjave.  

Tudi v letu 2018 je RH na prvem mestu glede na vrednost slovenskih neposrednih naložb v tujini. Po podatkih Banke Slovenije je vrednost slovenskih naložb na Hrvaškem konec leta 2017 kumulativno znašala 1.814,70 mlrd. EUR (11,6 odstotna rast glede na kumulativno vrednost konec leta 2016). Delež slovenskih naložb na Hrvaškem glede na skupne slovenske naložbe v tujini znaša 30,7 odstotka. Naložbe RH v Republiki Sloveniji so konec 2017 znašale 923 milijonov evrov in so predstavljale 7 mesto oz. 6,8 odstotkov vseh investicij v Republiki Sloveniji.

Podpora gospodarske diplomacije

Dovolite mi, da aktivnosti ponazorim z vprašanjem! Ali ste vedeli, da slovenska podjetja v RH spadajo med najpomembnejše: investitorje na področju avtomobilske industrije, dobavitelje goriv za vozila (drugo mesto), plina za vozila, industrijo in gospodinjstva ter prodajo električne energije; gradbene izvajalce (logistični center Hrvaške pošte, Jadranska vrata in Zagrebška plaža v pristanišču Reka, energetska obnova bolnišnic, zgradb,..); izvajalce ekoloških rešitev in čiščenja odpadnih voda (otok Krk, projekti v Dalmaciji, Istri in Slavoniji); da mesto Zagreb predstavlja pomembno odskočno desko za internacionalizacijo pomembnih slovenskih startupov; da hrvaški in slovenski sistemski operater sodelujeta pri projektu SINCRO.GRID (www.sincrogrid.eu), s ciljem pametnega elektro-omrežja v obeh državah; da se Slovenska turistična organizacija in "Hrvatska turistička zajednica" od leta 2010 predstavljata v obliki skupnih predstavitev turistične ponudbe na oddaljenih trgih pod skupnim sloganom »Experience Croatia, Feel Slovenia«; da je RH v celotni strukturi slovenskega mednarodnega železniškega potniškega prometa na tretjem mestu, v strukturi odpravljenih potnikov iz Republike Slovenije v tujino pa na 1. mestu (40,71 odstotni deleže); da imata državi od vseh naših sosed najdaljšo mejo, 670 km (brez morske meje), kar se odraža tudi v zelo razvejanem čezmejnem sodelovanju; da v RH poleg slovenske manjšine deluje tudi skoraj dvajset slovenskih kulturno prosvetnih društev; da imajo slovenski državljani v RH po grobih ocenah več kot 100.000 nepremičnin, večinoma stanovanj, apartmajev in počitniških hiš in da bo RH v prvi polovici leta 2020 predsedovala Svetu EU?

Vse navedene aktivnosti zahtevajo dobro sodelovanje vseh akterjev, še posebej ekonomskega svetovalca s SLO CRO Poslovnim klubom (www.slo-cro-klub.hr), Slovenskim domom v Zagrebu, ki letos praznuje častitljivo 90- letnico in slovenskimi kulturno prosvetnimi društvi v RH (www.slovenci-zagreb.hr). Prav s sinergijo tovrstnega sodelovanja so bili uspešno izvedeni poslovni dogodki, od katerih velja posebej izpostaviti: Republika Slovenija država partner na Viroexpo2019 (marec 2019), Srečanje gospodarstvenikov na Vigredi v Zagrebu (april 2019), Dnevi Slovenije v Slavoniji (maj 2019) in srečanje ministrov za gospodarstvo obeh držav (maj 2019) (www.izvoznookno.si/drzave/hrvaska/predstavitev-drzave). V sodelovanju z navedenimi akterji načrtujemo tudi v bodoče tudi številne druge aktivnosti.

Zato se veselim vaših pobud, morebitnega obiska, srečanja ali telefonskega klica na Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu, Alagovićeva 30, 10000 Zagreb.   Dobite me na slovenski mobilni številki: +386 51 602 214 oz. hrvaški mobilni številki: +385 91 202 66 22 ali mailu: bernad.srajner(at)gov.si oz. sloembassy.zagreb(at)gov.si. 

Pred koncem prispevka pa mi dovolite, da se posebej zahvalim za tvorno sodelovanje veleposlanici Republike Slovenije v Zagrebu dr. Smiljani Knez, konec julija ji namreč poteče mandat.

Vsem bralcem Novičnika želim, da bi lepo preživeli zaslužene počitnice. Ste morda na Hrvaškem? V želji nadaljnjega dobrega sodelovanja vas lepo pozdravljam.

Vaš Bernard Šrajner