V dosedanjih aktivnostih v okviru 3. odbora je Slovenija med drugim nastopila na splošni razpravi o socialnem razvoju. V njej je letos ponovno sodeloval tudi slovenski mladinski delegat Patrik Bole, ki je v svojem nagovoru naslovil izzive digitalizacije za mlade in uresničevanje Agende 2030 za trajnostni razvoj.

Izpolnjevanje ciljev trajnostnega razvoja je bistvenega pomena za dobrobit človeštva in Slovenija stremi k njihovemu polnemu uresničevanju. Vpliv modernih tehnologij na družbo je ogromen, prinaša celo vrsto pozitivnih učinkov, žal pa v določenih primerih tudi negativne vplive na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prav slednjemu je po mnenju Slovenije treba na mednarodni ravni nameniti posebno pozornost.

Stalna predstavnica Slovenije pri OZN je v svojem nastopu v splošni razpravi o socialnem razvoju izpostavila svetovni fenomen staranja prebivalstva in z njim povezane demografske spremembe. Statistike napovedujejo, da bo naslednje leto prvič v zgodovini število starejših od 65 let preseglo število otrok do 5. leta starosti. Trenutno veljavni mednarodni instrumenti ne odsevajo teh velikih sprememb v strukturi svetovnega prebivalstva in ne odgovarjajo potrebam starajočega se prebivalstva in starajoče se družbe. Slovenija je zato prepričana, da bi nov mednarodnopravni instrument, ki bi temeljil na človekovih pravicah starejših, okrepil njihovo pravno varstvo, kar je slovenska delegacija poudarila tudi v izjavi v interaktivnem dialogu z neodvisno izvedenko za pravice starejših.

V nadaljnjih nastopih smo predstavili nekatere slovenske dobre prakse, npr. sodelovanje otrok pri pripravi nastajajočega progama za otroke in ob 30-letnici Konvencije o otrokovih pravicah v Sloveniji, izpostavili  projekte slovenskih vladnih in nevladnih organizacij, ki jih MZZ podpira po svetu (projekte medicinske rehabilitacije in psihosocialne pomoči za otroke iz Ukrajine, Sirije in Gaze, projekt Naše pravice v Maroku, Egiptu in Kosovu ter projekt šolske in medvrstniške mediacije v Bosni in Hercegovini) ter predstavili urejenost področja reproduktivnega zdravja in pacientovih pravic v Sloveniji.  

V nadaljevanju bodo na zasedanju Tretjega odbora potekali dialogi z visoko komisarko OZN za človekove pravice in visokim komisarjem OZN za begunce ter z okrog 60 posebnimi poročevalci, neodvisnimi izvedenci, predsedujočimi pogodbenim telesom in drugimi predstavniki sistema OZN. Generalna skupščina se bo seznanila tudi s poročilom predsednika Sveta OZN za človekove pravice za leto 2019.

Med vsebinami, ki jih bo naslovil odbor, je pričakovati težje razprave pri vprašanjih, povezanih z varstvom in promocijo pravic otrok, pravic žensk, rasizmom, versko nestrpnostjo, zagovorniki človekovih pravic. Zahtevna razprava se predvideva tudi v okviru obravnave stanj človekovih pravic v posameznih državah.