Ti so bili med drugim predstavljeni v letošnjem Global Status Reportu.

Globalna konferenca je združevala visoke predstavnike vlad, največjih internetnih družb (Facebook, Google, Amazon, Apple, Microsoft in drugih), visoke predstavnike EU (Evropska komisija) in mednarodnih organizacij (Svet Evrope, OECD, UNESCO, ICANN, UN ECLAC), akademike in predstavnike civilne družbe. Iskali so nove celostne rešitve in pristope na področju interneta, še zlasti, kako najbolje usklajevati hkratni obstoj nacionalnih zakonodaj na internetu oziroma katera so tista področja, kjer bi bilo potencialno možno poenotenje pravil. Strokovnjaki so se strinjali, da je usklajevanje ciljev kot so boj proti zlorabam, varovanje in spodbujanje človekovih pravic ter omogočanje razvoja globalnega digitalnega gospodarstva,  ključnega pomena za prihodnost odprtega, varnega in zaupanja vrednega čezmejnega interneta. Pri tem je bistveno, da  pristopi celostno vključujejo kar najširši krog deležnikov in civilno družbo. Za delo mreže za obdobje naslednjih dveh let je bil na konferenci sprejet  tudi t.i. Berlinski načrt (roadmap).

Državni sekretar Strojin je v svojem prispevku poudaril, da sta konferenca in način delovanja njenih delovnih skupin pokazala iskreno pripravljenost, vzajemno razumevanje in angažma vseh deležnikov za sodelovanje in konstruktivno iskanje sprejemljivih in delujočih rešitev. Ker je internet najpomembnejše komunikacijsko orodje v zgodovini človeštva, ki ima, ob trenutnih grožnjah, priložnost človeško izkušnjo tudi bistveno izboljšati, je tak pristop tudi edini pravilen. Opozoril je, da bo ravno v teh dneh Svet EU podelil mandat Evropski komisiji za izvedbo pogajanj med EU in ZDA o sporazumu za čezmejni dostop do elektronskih dokazov za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, ter za pogajanja o drugem dodatnem protokolu h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti. Izrazil je upanje, da bo duh tako konstruktivnega in iskrenega sodelovanja možno doseči tudi na teh ravneh.

Ob robu dogodka je državni sekretar Strojin opravil več pogovorov glede nadaljnjih možnih aktivnosti za čimbolj učinkovito naslovitev izzivov digitalne dobe, še zlasti na področju umetne inteligence in človekovih pravic.

Sodelovanje na dogodku je za Slovenijo med drugim pomembno tudi z vidika prioritet slovenskega predsedovanja Svetu EU in vzpostavljanja mehanizmov verifikacije in certifikacije sistemov in orodij na področju umetne inteligence.