Ukrepi Ministrstva za javno upravo iz "ProtiKoronapaketa"
Kot je na novinarski konferenci ob podrobnejši predstavitvi ukrepov, ki jih zajema omenjeni zakon, dejal minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ukrepi na področju javnega sektorja zagotavljajo optimalne rešitve na področju javnih storitev. Pomembno je, da se zavedamo, da vsi ukrepi veljajo za čas trajanja epidemije in bodo uveljavljeni, kadar bo to nujno potrebno za delovanje kritičnih dejavnosti. Izpostavil je ukrep začasnih premestitev, ki jih predvideva zakon zaradi nujnih delovnih potreb med delodajalci javnega sektorja. »S tem omogočamo hitre začasne premestitve za zagotavljanje delovanje javnega servisa«, je poudaril minister.
Glavni ukrepi iz delovnega področja Ministrstva za javno upravo
- Ukrep začasne premestitve zaradi nujnih delovnih potreb v času epidemije: gre za možnost začasne premestitve med delodajalci javnega sektorja in tudi v okviru istega delodajalca javnega sektorja.
- Možnost drugačnega razporejanja delovnega časa in organizacije dela: določa najvišje možno število ur dela preko polnega delovnega časa, s soglasjem javnega uslužbenca pa je število ur dela preko polnega delovnega časa, ki ga določa ta zakon (20 ur tedensko in 80 ur mesečno) lahko še višje, omejitev na letni ravni je 480 ur.
- Nov dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije virusa COVID-19 za zaposlene v Sloveniji, ki so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Zaposleni bodo lahko dodatek prejeli v višini največ 100 % urne postavke osnovne plače, višino dodatka pa bo s sklepom določil predstojnik. Do tega dodatka bodo upravičeni tudi zaposleni, ki so napoteni na delo v tujino, saj je razglašena pandemija.
- Znižanje osnovnih plač funkcionarjev za 30%,in sicer predsedniku republike, predsedniku vlade, generalnemu sekretarju vlade, ministrom, državnim sekretarjem, svetovalcem predsednika republike, generalnemu sekretarju urada predsednika republike, šefu kabineta predsednika republike in poslancem ter funkcionarjem v drugih državnih organih.
- Javna naročila:dvig praga za oddajo evidenčnih javnih naročil iz 20.000 evrov na 40.000 evrov za naročanje blaga in storitev ter iz 40.000 evrov na 80.000 evrov za naročanje gradenj. Namen ukrepa je, da je v času epidemije, ko je treba zagotoviti predvsem urgentna in nujna naročila za delovanje bolnišnic, domov za starostnike, občin in drugih naročnikov v javnem sektorju, javna naročila mogoče oddati hitreje.
- Nevladne organizacije:med upravičene delodajalce, ki bodo lahko uveljavljali povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov, med drugimi spadajo tudi nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove).
Vlada sprejela #protiKoronapaket. Potrebno je omiliti posledice oziroma zmanjšati negativne učinke epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo. Za izvajanje ukrepov pri zajezitvi, obvladovanju in preprečevanju širjenja epidemije je potrebno nemudoma zagotoviti sredstva, Vlada ocenjuje, da bodo vse rešitve skupaj v predlogu zakona zvišale odhodke državnega proračuna v višini treh milijard evrov.
Podrobneje o predlaganih ukrepih
Začasna premestitev zaradi nujnih delovnih potreb v času epidemije
Gre za možnost začasne premestitve med delodajalci javnega sektorja in tudi v okviru istega delodajalca javnega sektorja. Ukrep je začasne narave, razlog zanj pa je razglašena epidemija zaradi virusa COVID-19. Skladno s predlagano ureditvijo bo možno javnega uslužbenca brez njegovega soglasja začasno premestiti na drugo delovno mesto pri istem delodajalcu ali k drugemu delodajalcu v javnem sektorju. V primeru začasne premestitve ima javni uslužbenec pravico do plače za delo in druge pravice iz delovnega razmerja. Če so plača, ki bi jo prejemal, in druge pravice, do katerih bi bil upravičen, če bi opravljal svoje delo brez premestitve, zanj ugodnejše, v takšnem primeru javnemu uslužbencu pripadajo pravice, ki so zanj ugodnejše.
Zakon določa tudi, da delodajalec soglasje k začasni premestitvi k drugemu delodajalcu prekliče, če nastopijo okoliščine, zaradi katerih ne more več organizirati delovnega procesa.
Možnost drugačnega razporejanja delovnega časa in organizacije dela
Upoštevajoč predvsem pobudo Uprave za zaščito in reševanje gre za drugačno ureditev dela preko polnega delovnega časa v primeru izrednih razmer in nujnih nalog. Zakon ureja možnost drugačnega razporejanja delovnega časa in organizacije dela, pri čemer določa najvišje možno število ur dela preko polnega delovnega časa, s soglasjem javnega uslužbenca pa je število ur dela preko polnega delovnega časa, ki ga določa ta zakon (20 ur tedensko in 80 ur mesečno) lahko še višje, vendar je določena omejitev na letni ravni, in sicer 480 ur. Možnost odreditve povečanega števila ur preko polnega delovnega časa bi zagotavljala možnost varnega izoliranega okolja za ključne skupine javnih uslužbencev. Na ta način bi bilo v dnevni delovni proces vključenih manj javnih uslužbencev, s čimer bi se tudi zmanjšala možnost prenosa okužb.
Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije virusa COVID-19
Z zakonom je določen nov dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije virusa COVID-19. Za zaposlene v Sloveniji, ki so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Do tega dodatka bodo lahko upravičeni tudi zaposleni, ki so napoteni na delo v tujino, saj je razglašena pandemija in opravljajo delo najmanj v enakih okoliščinah kot zaposleni v Sloveniji. Zaposleni bodo lahko dodatek prejeli v višini največ 100 % urne postavke osnovne plače, višino dodatka pa bo s sklepom določil predstojnik. Pri odločanju o višini dodatka bo predstojnik moral upoštevati stopnjo izpostavljenosti in obremenjenosti zaposlenega ter obseg sredstev, ki bodo delodajalcu oziroma organu dodeljena za plačilo tega novega dodatka. V javnem sektorju bo predstojnik moral ob določitvi višine novega dodatka za zaposlenega upoštevati tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve iz 11. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS). Vsota obeh dodatkov za zaposlenega namreč ne bo smela preseči 100 % osnovne plače.
Znižanje plač in nadomestil plač funkcionarjev
Za čas trajanje epidemije zakon za 30 % znižuje osnovne plače funkcionarjem, in sicer predsedniku republike, predsedniku vlade, generalnemu sekretarju vlade, ministrom, državnim sekretarjem, svetovalcem predsednika republike, generalnemu sekretarju urada predsednika republike, šefu kabineta predsednika republike in poslancem ter funkcionarjem v drugih državnih organih. Enako znižanje velja tudi za nadomestila plač bivših funkcionarjev in tudi za plače funkcionarjev, ki bodo nastopili funkcijo po uveljavitvi tega zakona. Plače ne bodo znižane za funkcionarje sodstva, funkcionarje Ustavnega sodišča in lokalnih skupnosti.
Javna naročila
S predlaganimi rešitvami se dvigujejo mejne vrednosti za uporabo zakona na splošnem področju, in sicer se Zakon o javnem naročanju na splošnem področju uporablja, če je ocenjena vrednost blaga ali storitev enaka ali višja od 40.000 evrov brez DDV in če je ocenjena vrednost gradnje enaka ali višja od 80.000 evrov brez DDV. V času trenutne epidemiološke situacije v Sloveniji dvig mejnih vrednosti za uporabo zakona naročnikom omogoča, da lahko javna naročila zaradi nepričakovanih okoliščin oddajo hitreje, obenem pa jih hitreje plasirajo v gospodarstvo, ki bo posledično hitreje prišlo do novih naročil. Predlagana rešitev tudi omogoča občinam in njihovim ožjim delom, če so te samostojno odgovorne oziroma če samostojno prevzemajo pravice in obveznosti, da samostojno izvajajo naročila za svoje potrebe.
Nevladne organizacije
Med upravičene delodajalce, ki bodo lahko uveljavljali povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov, med drugim spadajo tudi nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove).