V soboto je v na televiziji Slovenija potekala oddaja Vizionar, ki je predstavljala neki napovednik oziroma uvod v prihajajoče srečanje zlatarjev in draguljarjev. Na srečanju, ki bo v soboto, 19. oktobra 2024 potekalo v Preddvoru. Na srečanju v Preddvoru bodo zlatarji in draguljarji med drugim spregovorili tudi o novostih na področju plemenitih kovin. Tokrat pa je o urejenosti področja in pasteh, ki jih prinaša spletna prodaja plemenitih kovin spregovorila vodja sektorja za meroslovni nadzor, Dušanka Škrbić. 

Povedala je, da »je področje plemenitih kovin, je urejeno z Zakonom o izdelkih iz plemenitih kovin. S tem zakonom so določene tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izdelki iz plemenitih kovin v prometu, postopku ugotavljanja in potrjevanja skladnosti izdelkov, označevanju, prometu in nadzoru nad izdelki. Plemenite kovine, ki jih zakon definira so platina, kot najbolj plemenita kovina in nato ji sledijo še zlato, paladij in srebro. V skladu z zakonom pa morajo biti izdelki, pred dajanjem na trg preskušeni in označeni s predpisanimi oznakami (žigi).

Preskus čistine izdelkov iz plemenitih kovin izvaja Urad za meroslovje v svojih laboratorijih. Imamo pa v Sloveniji tudi nekaj večjih dobaviteljev, ki pod določenimi pogoji in nadzorom urada, sami zagotavljajo skladnost svojih izdelkov. Te dobavitelje imenujemo samodeklaranti.«

Vodja sektorja za meroslovni nadzor, da »mora dobavitelj plemenitih kovin ali zlatar, ki sam izdela izdelek znane čistine le tega označiti z znakom (žigom) čistine in s svojim žigom ter ga prinesti na Urad na preskus in označitev. Če Urad pri preskusu ugotovi, da imajo izdelki dejansko takšno čistino kot je odtisnjena na izdelku, izdelke Urad označi še z državnim žigom. Takšni izdelki se potem lahko dajo v promet. V nasprotnem primeru se označitev zavrne in se izdelki vrnejo dobavitelju oziroma zlatarju. V primeru, ko pa dobavitelj zagotavlja skladnost izdelkov sam, pod določenimi pogoji in nadzorom Urada, potem dobavitelj označi svoje izdelke sam z znakom »s«, ki pomeni znak skladnosti in je ta znak (žig) enakovreden državnemu žigu. To pomeni, da mora biti potrošnik paziti, da mora vsak izdelek imeti tri žige.«

Tako voditeljico oddaje, kot tudi gledalce oziroma potrošnike pa je najbolj zanimalo kako je s spletno prodajo oziroma nakupom plemenitih kovin preko spletna. Kakšne pasti le ta prinaša? Kot je povedala vodja sektorja za meroslovni nadzor "je pasti pri spletni prodaji zelo veliko in na Uradu zaznavajo pri svojem delu predvsem sledeče, da se izdelki ponujajo preko anonimnih spletnih strani, kjer ni navedenega podjetja ali, da potrošnik naroča izdelke direktno na tujih spletnih straneh. 

Gospa Dušanka Škrbič je tudi povedala, da »je pri spletnih nakupih predvsem potrebno biti pozoren na sledeče:

• da se kupuje izdelke od znanih dobaviteljev,
• da se pred nakupom preveri, če so izdelki označeni z državnim žigom in žigom dobavitelja,
• nikakor naj se ne kupujejo s spletnih strani, kjer je dobavitelj anonimen in 
• kje se izdelki nahajajo oziroma ali se ta internetna stran nahaja v drugi državi.«

Glede na visoko ceno zlata, ki z leti še narašča je za konec voditeljico še zanimalo na kaj je potrebno paziti pri nakupu ali prodaji zlata? Dušanka Škrbić je povedala, da »morajo paziti predvsem na dve stvari, in sicer:

1. Pri nakupu izdelkov iz plemenitih kovin morajo potrošniki biti pozorni, da so izdelki označeni z državnim žigom oziroma znakom S ter znakom dobavitelja in znakom čistine. Pomembno je tudi, da potrošniki izdelke kupujejo pri uradnih in znanih prodajalcih.
2. Pri nakupu naložbenega zlata ali srebra pa je potrebno biti pozoren, da ti izdelki prihajajo iz kovnic, ki so v sistemu tako imenovane dobre liste oziroma seznama naložbenega zlata (angleško Good Delivery liste). To je Londonsko združenje kovnic za določanje kakovosti zlata in srebra, kjer so ti izdelki podvrženi zelo strogi kontroli čistosti.«