Mladinsko delo bi moralo biti sposobno naslavljati izzive združevanja digitalnih in fizičnih okolij ter graditi na pridobitvah, ki jih prinaša digitalna transformacija, zato morajo države v svoje strategije na področju mladine vključiti jasne cilje in konkretne ukrepe za razvijanje in uresničevanje digitalnega mladinskega dela, so se strinjali ministri. Tudi pri spodbujanju izobraževanja in usposabljanja mladinskih delavcev se kaže potreba po oblikovanju ogrodja za formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje, ki bo ustrezalo potrebam tako profesionalnih mladinskih delavcev kot tudi mladinskih delavcev, ki delujejo prostovoljno.

Ministri so v drugem delu razpravljali o viziji mladinskega dela v Evropi z vidika podnebnih sprememb, mladih in mladinskega dela. Mladi zahtevajo hitre ukrepe, je v uvodnem delu poudarila podpredsednica finskega mladinskega sveta, delovati moramo globalno in uresničiti vse cilje trajnostnega razvoja. Dve tretjini mladih v EU vidi okoljske spremembe kot prvo prednostno nalogo, zato bo tudi zelena razsežnost pomemben del programov, ki jih bo podpirala Evropska komisija.

Državna sekretarka Martina Vuk je poudarila, da je tudi z vidika podnebnih sprememb pomembno spodbujati kakovostno mladinsko delo, ki mora temeljiti na visoki participaciji mladih, saj se bo le tako lahko ustrezno prilagajalo mladim in njihovim potrebam ter naslavljalo tiste izzive, ki so za mlade pomembni. Pri tem klasični modeli participacije niso več dovolj, saj velikokrat prezrejo mlade z roba. Kot predpogoj za razvoj mladinskega dela pa je državna sekretarka omenila zagotavljanje civilnih prostorov za mlade, na način, ki bo vključujoč in ne pokroviteljski.