Kot je dejal, se stroški občin za izvajanje njihovih obveznih z zakoni določenih nalog iz leta v leto povečujejo, zviševanje višine povprečnine, to je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin, pa temu ni v celoti sledilo.
Občine tako niso zmogle tekoče poravnavati vseh obveznosti, zato so predlagale državi proučitev sprememb zakonodaje, ki bi zmanjšala njihove stroške, ki sicer izhajajo iz njihovih zakonsko določenih nalog.

»V skladu s to ugotovitvijo in dogovorom z reprezentativnimi združenji občin se je vlada zavezala, da bo zmanjšala stroške občin,« je dejal minister.

Novembra 2018 je bil s predstavniki reprezentativnih združenj sklenjen Dogovor o višini povprečnine za leto 2019. Ta dogovor, ki so ga pristojni minister in predsedniki reprezentativnih združenj občin podpisali 20. 11. 2018, v 1. točki določa, da se ustanovi posebno delovno telo (iz predstavnikov vlade in občinskih združenj), ki naj bi v šestih mesecih proučilo možne spremembe zakonodaje, da se zmanjšajo stroški občin, ki izhajajo iz njihovih zakonsko določenih nalog.

Vlada RS je tako januarja 2019 ustanovila Delovno skupino za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin (delovna skupina). Delovna skupina je do konca junija 2019 pregledala predloge reprezentativnih združenj za spremembe področne zakonodaje, glede zmanjšanja stroškov občin, pripravila usmeritve za predloge sprememb posameznih predpisov, nudila pomoč posameznim ministrstvom pri pripravi sprememb zakonodaje in spremljala postopke sprejemanja sprememb zakonodaje.

Rešitve za zmanjšanje stroškov občin, povečanje prihodkov občin in zmanjšanje administrativnih ovir je skupina iskala na podlagi predlogov reprezentativnih združenj občin. V vseh primerih ne gre samo za prihranke javnih sredstev, ampak bodo na podlagi presoje ustavnega pogoja, da gre za lokalno nalogo, odslej nekatere občinske pristojnosti opredeljene kot državne, s tem pa se bo finančna obveznost iz občinskih proračunov prenesla na državni proračun.

Minister Rudi Medved poudarja, da gre za rešitev na dolgi rok, ki je sistemska. »Želimo izčistiti stroške, ki občine bremenijo, jih umakniti z njihovih ramen in nato začeti reševati sam način izračunavanja povprečnine na način, ki bo rešil problem tako za občine kot tudi za državo. To je naš cilj.«

Zakon o finančni razbremenitvi občin tako zasleduje tri cilje:
-Finančno razbremenitev občin, saj te ne bodo več plačevale obveznosti, ki so po svoji naravi državne. Država bo od občin prevzela financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za državljane Republike Slovenije in tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in jim je po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, priznana pravica do plačila prispevka za obvezno zavarovanje, financiranje družinskega pomočnika, otrok do 18. leta, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani, in mrliško pregledne službe. Ocena teh stroškov je približno 31 milijonov evrov.

-Povečali se bodo prihodki občin zaradi ukinitve nekaterih oprostitev (npr. izdelava lokacijske informacije, za katero zaprosijo stranke preko notarjev ne bo več brezplačna, taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele pa bo na novo določena).

-Administrativno razbremenitev, ki bo posredno vplivala na zmanjšanje stroškov občin (npr. sprejemanje programa izobraževanja odraslih za več let skupaj, poenostavitev plačevanja prispevkov za določene kategorije zavarovanih oseb,…).

Kot je še izpostavil minister, je bil namen tega zakona lokalne skupnosti čim bolj razbremeniti, ne le z vidika stroškov, ampak tudi z vidika administrativnih bremen. »To so dolgotrajni procesi, pri katerih sodelujejo vsi vladni resorji, usklajevanje in iskanje rešitev pa je zahtevno, saj gre za zakon, ki posega v devet drugih zakonov, s končnim ciljem, da občine izvajajo naloge, ki se nanašajo na lokalno prebivalstvo in so lokalne.«