Ustava Republike Slovenije v 42. členu zagotavlja svobodo zbiranja in združevanja, vendar te aktivnosti ne smejo posegati v pristojnosti in naloge, ki jih izvajajo lahko le državni organi. Pri nadzoru državne meje gre za izvršilno funkcijo države, ki jo je upravičen izvajati le pristojni državni organ, Policija. Policija to nalogo dosledno in z vsemi razpoložljivimi sredstvi tudi izvaja.

Zavedamo se ustavne pravice posameznika do združevanja, vendar le do takrat, ko takšno združevanje ne posega v naloge, ki jih lahko izvajajo le uradni organi, oziroma delovanje posameznikov v sklopu tovrstnih združevanj ne predstavlja načrtovanja, pripravljanja, organiziranja ali izvrševanja kaznivih dejanj ali prekrškov. Policija je pri opravljanju svojih nalog dolžna spoštovati načelo zakonitosti in uporabiti policijska pooblastila le na podlagi, v obsegu in na način, kot določajo zakon in podzakonski predpisi. Zato pristojni organi odkrivanja in pregona v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili spremljajo tovrstne aktivnosti in v primeru ravnanj v nasprotju z zakonodajo nemudoma tudi izvedejo ustrezne zakonske ukrepe zoper tovrstne samoorganizirane skupine. Znana pa je tudi prva sodba sodišča, ki je obravnavala tovrstne skupine in obsodila ravnanje posameznika.

Ministrstvo za notranje zadeve in slovenska policija imata ničelno toleranco do pobud posameznikov, ki bi nase prevzemali naloge v pristojnosti države. Zakonodaja daje monopol nad uporabo sile le državi. Policija je in bo tudi v prihodnje vsak primer tovrstnega združevanja, organiziranja, delovanja posameznikov in skupin spremljala in presojala zakonitost, odgovornost in vpliv na varnostno oceno v lokalnem okolju in državi.

V Ministrstvu za notranje zadeve pripravljamo spremembe področne zakonodaje, ki bi policiji dali večja pooblastila za pregon tovrstnih dejanj.