Zakonska zveza in zunajzakonska skupnost ter mediacija v družinskih sporih
Kot v drugih razvitih državah tudi v Sloveniji zaznavamo pluralizacijo partnerskih in družinskih oblik ter načinov družinskega življenja. Kljub spremembam pa ostaja temeljna družbena institucija družina, ki ima za posameznika velik pomen. Javnomnenjske raziskave kažejo, da je družina pomembna v vseh življenjskih obdobjih in jo ljudje uvrščajo najvišje na lestvici vrednot.
Različne oblike življenjskih skupnosti
V Sloveniji imamo z zakonom opredeljeni naslednji obliki življenjskih skupnosti dveh odraslih oseb:
- zakonska zveza,
- zunajzakonska skupnost.
Pravice in obveznosti zakoncev
V zakonski zvezi sta zakonca enakopravna, o skupnih zadevah odločata sporazumno in za preživljanje družine prispevata sorazmerno, v skladu s svojimi zmožnostmi. Zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko zahteva, da ga drugi zakonec preživlja, če je to v njegovi moči. Enako velja za zunajzakonska partnerja.
Prenehanje zveze oziroma skupnosti
Zakonska zveza lahko preneha z odločitvijo pristojnega sodišča, da gre za neobstoječo ali za neveljavno zvezo. V večini primerov pa zakonska zveza preneha z razvezo, ki je lahko sporazumna ali pa se začne na predlog enega od zakoncev oziroma partnerjev.
Zunajzakonska skupnost preneha brez uradnega postopka, na podlagi odločitve partnerjev (ali enega od njiju), da se razideta.
Ob prenehanju vsake od življenjskih skupnosti morata zakonca ali zunajzakonska partnerja urediti določena pravna vprašanja, ki ob tem nastanejo, kot je delitev skupnega premoženja, sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter stikih s staršema, sporazum o tem, kateri od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, ter sporazum o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.