Civilna družba
Civilna družba pomeni širok nabor organiziranja državljanov v skupine, ki delujejo izven okvira države in so tej po eni strani dopolnitev, po drugi pa protiutež. Med raznolike organizacije civilne družbe med drugim sodijo sindikati, humanitarne organizacije, gospodarske in poklicne zbornice, verske in mladinske organizacije, športna in kulturna društva, družbena gibanja in civilne pobude (iniciative). Vsem oblikam civilnega združevanja je skupno to, da zagovarjajo skupne interese svojih članov. Civilno družbo lahko razumemo kot tretji sektor poleg države in gospodarstva, ki v razvitih demokracijah skrbi za uveljavljanje interesov državljanov in nadzoruje delo državnih organov. Svobodno in dejavno civilno družbo podpiramo ter z njo vzpostavljamo dialog, saj se zavedamo, da je ena glavnih značilnosti zdrave soudeležbene, participativne demokracije. Posebej ponosni smo na to, da se Slovenija uvršča med redke odprte družbe, v katerih civilne družbe ne omejuje država (Vir: CIVICUS Monitor).
V Sloveniji z zakonodajo posebej in natančno opredeljujemo ter v posameznih zakonih urejamo več vrst civilnodružbenih organizacij: društva in zveze društev, zasebne zavode, ustanove/fundacije, zadruge in verske skupnosti/organizacije. V skladu z opredelitvijo civilne družbe, ki jo je postavilo globalno združenje organizacij civilne družbe CIVICUS, pa se med civilnodružbene organizacije uvrščajo še zbornice, sindikati in politične stranke, ki imajo v Sloveniji prav tako vsaka svojo regulativo.
Nevladne organizacije so pomemben partner države
Pomemben del civilne družbe so močne in dejavne nevladne organizacije (NVO), ki omogočajo večjo vpletenost državljanov v oblikovanje politik tudi po volitvah. Zagotavljajo vir informacij, raziskav in spoznanj, prek katerih lažje oblikujemo politike v skupno dobro, ter opravljajo mnoge javno koristne storitve, ki dopolnjujejo storitve države.
NVO v vseh pogledih delujejo neodvisno od države in drugih subjektov, so nepridobitne in neprofitne. V Sloveniji poznamo tri prevladujoče oblike nevladnih organizacij, in sicer društva, zavode in ustanove. NVO opravljajo dve pomembni funkciji – zagovorniško in storitveno. Nekatere so ustanovljene predvsem zato, da bi opozarjale na posebne družbene, politične, okoljske in podobne probleme, o njih ozaveščale širšo javnost in zahtevale rešitev zanje. Druge pa so ob informiranju in ozaveščanju tudi pomemben izvajalec javno koristnih storitev na področjih sociale, zdravja, družine, mladih, kulture, športa, okolja in drugih.