Človekove pravice in enake možnosti
Varuh človekovih pravic
Glavni organ, ki skrbi za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. Varuh deluje kot nadzornik oblasti, ki omejuje njeno samovoljo pri poseganju v človekove pravice ali temelje svoboščine. Varuh ni omejen le na neposredno kratenje človekovih pravic, temveč lahko posreduje tudi ob nepravičnem ali slabem ravnanju izvajalcev oblasti v odnosu do posameznika.
Varstvo človekovih pravic v mednarodnih odnosih
V Sloveniji človekove pravice obravnavamo celovito, kar pomeni, da jih skupaj z varnostjo in razvojem štejemo za enega treh stebrov mednarodnega sožitja. Brez spoštovanja človekovih pravic ni varnosti ter ekonomskega in socialnega razvoja in obratno, brez razvoja in varnosti ni polnega uživanja človekovih pravic. Pri obravnavi človekovih pravic upoštevamo specifike posameznih življenjskih obdobij in posebej opozarjamo na ranljive družbene skupine.
Ključne tematske prioritete Republike Slovenije na področju človekovih pravic v zunanji politiki so med drugim enakost spolov, otrokove pravice, starejši, izobraževanje za človekove pravice, človekove pravice in okolje, človekove pravice in podjetništvo ter odprava vseh oblik diskriminacije, tudi diskriminacije istospolno usmerjenih, biseksualnih in trans oseb. Slovenija si prizadeva tudi za splošno odpravo smrtne kazni in mučenja.
Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu
V Sloveniji dajemo velik pomen spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu, zato smo novembra 2018 sprejeli Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Namen akcijskega načrta je zagotoviti uresničevanje Smernic OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in drugih pomembnih mednarodnih mehanizmov iz tega področja. Z izvajanjem načrtovanih ukrepov želimo okrepiti dejavnosti za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih v celotni vrednostni verigi ter dodatno razvijati sodelovanje med državo, podjetji in gospodarskimi združenji, sindikati, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki.
Razveljavitve človekovih pravic
Razveljavitve in omejitve človekovih pravic dopuščamo le v vojnem ali izrednem stanju za čas trajanja takšnega stanja ter na način, da takšni ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti, ki bi temeljila na kateri koli od zgoraj naštetih osebnih okoliščin.