Varuh človekovih pravic

Varuh človekovih pravic izvaja nadzor nad ravnanjem vseh vej oblasti v naši državi ter nad morebitnimi posegi v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov. Kot državni organ deluje samostojno in neodvisno, postopek pri varuhu človekovih pravic pa je neformalen in za stranke brezplačen. Varuha izvoli državni zbor na predlog predsednika republike za šest let.

Pri svojem delu se ne omejuje samo na ugotavljanje neposrednih kršitev z ustavo zagotovljenih človekovih pravic in svoboščin, ampak lahko ukrepa tudi ob ugotovljenih kršitvah nosilcev oblasti oziroma njihovih posegih v pravice posameznikov. To pomeni, da lahko posreduje tudi ob nepravičnem ali slabem ravnanju izvajalcev oblasti v odnosu do posameznika. Varuh obravnava tudi širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji. Varuh v svojem vsakoletnem poročilu daje priporočila vladi za izboljšanje spoštovanja človekovih pravic na posameznih področjih, vlada pa pripravi odzivno poročilo.

Varstvo človekovih pravic v mednarodnih odnosih

V Sloveniji človekove pravice obravnavamo celovito, kar pomeni, da jih skupaj z varnostjo in razvojem štejemo za enega treh stebrov mednarodnega sožitja. Brez spoštovanja človekovih pravic ni varnosti ter ekonomskega in socialnega razvoja in obratno, brez razvoja in varnosti ni polnega uživanja človekovih pravic. Pri obravnavi človekovih pravic upoštevamo specifike posameznih življenjskih obdobij in posebej opozarjamo na ranljive družbene skupine.

Ključne tematske prioritete Republike Slovenije na področju človekovih pravic v zunanji politiki so med drugim enakost spolov, otrokove pravice, starejši, izobraževanje za človekove pravice, človekove pravice in okolje, človekove pravice in podjetništvo ter odprava vseh oblik diskriminacije, tudi diskriminacije istospolno usmerjenih, biseksualnih in trans oseb. Slovenija si prizadeva tudi za splošno odpravo smrtne kazni in mučenja.

Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu

V Sloveniji dajemo velik pomen spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu, zato smo novembra 2018 sprejeli Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Namen akcijskega načrta je zagotoviti uresničevanje Smernic OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in drugih pomembnih mednarodnih mehanizmov iz tega področja. Z izvajanjem načrtovanih ukrepov želimo okrepiti dejavnosti za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih v celotni vrednostni verigi ter dodatno razvijati sodelovanje med državo, podjetji in gospodarskimi združenji, sindikati, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki.

Razveljavitve človekovih pravic

Razveljavitve in omejitve človekovih pravic dopuščamo le v vojnem ali izrednem stanju za čas trajanja takšnega stanja ter na način, da takšni ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti, ki bi temeljila na kateri koli od zgoraj naštetih osebnih okoliščin.