Državljanstvo Republike Slovenije

Državljanstvo pogosto temelji na narodnosti posameznika, a ga lahko podelimo tudi iz drugih razlogov. Državljanstvo se lahko pridobi po rodu. Novorojenci pridobijo državljanstvo Republike Slovenije, če je vsaj eden od staršev slovenski državljan. Nadalje se državljanstvo lahko pridobi z naturalizacijo, če oseba določen čas prebiva v Republiki Sloveniji in izpolnjuje s predpisi določene pogoje. Prosilec lahko vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva vloži na katerikoli upravni enoti v Sloveniji.

Državljanstvo se lahko pridobi tudi z izredno naturalizacijo, s katero državljanom tuje države omogočamo pridobitev slovenskega državljanstva pod lažjimi pogoji, če je to v državno korist – v poštev pridejo znanstveni, gospodarski, kulturni, družbeni, nacionalni ali podobni razlogi.

Prenehanje državljanstva Republike Slovenije je možno z odpustom ali z odrekom.

Slovenski državljani smo 1. maja 2004 postali tudi državljani EU, ki pa slovenskega državljanstva ne nadomešča, temveč dopolnjuje in prinaša nove pravice.

Osebni dokumenti

Osebne dokumente uporabljamo za izkazovanje istovetnosti (identifikacije) ali državljanstva ter za potovanja oziroma prehod meje. V Republiki Sloveniji uporabljamo naslednje javne listine oziroma veljavne osebne dokumente: osebna izkaznica, potni list, obmejna prepustnica, vozniško dovoljenje, orožni list in potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna.

Državljani so dolžni upravni enoti v zakonsko določenih rokih sporočiti različne spremembe, ki lahko zahtevajo izdajo novega osebnega dokumenta ali dodaten vpis (npr. sprememba stalnega bivališča).

Prebivališče

Državljani imajo lahko v Sloveniji ali tujini stalni ali začasni naslov, odvisno od namena in dobe prebivanja na naslovu bivališča. Stalno prebivališče je naslov, kjer državljan dejansko in daljši čas prebiva ter je središče njegovih življenjskih interesov. Začasno prebivališče je naslov, kjer prebiva zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov, vendar v njem nima namena stalno prebivati. Gospodinjstvo je vezano na naslov stalnega prebivališča.

Registri in evidence

Vodimo evidence oziroma registre osebnih stanj državljanov Republike Slovenije in tujih državljanov ter registre o vpisanih dejstvih. Gre za baze podatkov (registri) in sezname, ki vključujejo različne osebne in druge podatke državljanov.

Osebni podatki

Zakon o varovanju osebnih podatkov »osebni podatek« opredeljuje kot katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. To so, na primer, EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila, naslov elektronske pošte, številka osebne izkaznice ali podatki, ki jih hrani bolnišnica in bi z njimi lahko identificirali osebo. Osebni podatki so tudi podatki, ki jih je treba deidentificirati, šifrirati ali psevdonimizirati, kot na primer podatki o lokaciji na mobilnem telefonu, naslov IP, oznaka piškotka.

Varstvo osebnih podatkov

Pravica do varstva osebnih podatkov je človekova pravica, določena tudi z Ustavo Republike Slovenije. Varstvo osebnih podatkov zagotavljamo vsakemu posamezniku ne glede na narodnost, raso, barvo, veroizpoved, etnično pripadnost, spol, jezik, politično ali drugo prepričanje, spolno usmerjenost, premoženjsko stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, državljanstvo, kraj oziroma vrsto prebivališča ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Leta 2018 je začela v EU veljati Splošna uredba o varstvu podatkov (angl. General Data Protection Regulation – GDPR), v kateri so navedene pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Med drugim je to pravica do dostopa do osebnih podatkov posameznika ter pravica do popravka in izbrisa, pravica do omejitve obdelave, do ugovora in pravica do prenosljivosti podatkov. Uredba določa tudi obveznost upravljavcev podatkov (oseb, odgovornih za obdelavo podatkov), da posameznikom zagotavljajo pregledne in lahko dostopne informacije o obdelavi njihovih podatkov.