Volilna pravica

Volilna pravica je ena temeljnih političnih pravic. Državljani Slovenije lahko volijo predsednika republike, poslance v državnem zboru in evropskem parlamentu ter župane in člane občinskih svetov. Pri izvrševanju oblasti lahko državljani sodelujejo tudi prek drugih oblik neposredne demokracije, kot so različni referendumi, ljudska iniciativa in evropska državljanska pobuda.

Z zakonom je posebej urejena volilna pravica pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, saj imajo pravico voliti in biti voljeni za poslanca italijanske oziroma madžarske skupnosti le pripadniki teh skupnosti.

V Sloveniji uporabljamo dvojno evidenco volilne pravice. Stalno evidenco volilne pravice vodimo v registru stalnega prebivalstva, občasno evidenco pa v volilnih imenikih, ki jih sestavljamo za vsake volitve posebej.

Svoj glas lahko volivci oddajo na več načinov

Praviloma volivci oddajo svoj glas na volišču kraja, kjer imajo stalno bivališče. Včasih pa to ni mogoče, zato omogočamo tudi druge načine glasovanja. Volivci, ki izpolnjujejo pogoje, lahko glasujejo po pošti v Sloveniji, po pošti v tujini, na svojem domu, na konzularnem predstavništvu v tujini ali kot izseljenci na volišču v Sloveniji.

Pravica do političnega združevanja

Državljani lahko svoje politične cilje uresničujejo tudi z združevanjem v politične stranke. Te sprejemajo programe in predlagajo kandidate za volitve v državni zbor, za predsednika republike in v organe lokalnih skupnosti. Stranko lahko ustanovi najmanj 200 polnoletnih državljank in državljanov Republike Slovenije, ki podpišejo izjavo o ustanovitvi stranke. Zahtevo za registracijo politične stranke zastopnik vloži pri ministrstvu za notranje zadeve. V Sloveniji uporabljamo proporcionalni volilni sistem, svoje predstavnike v parlamentu pa dobijo stranke, ki so na volitvah dobile vsaj 4 odstotke glasov. Poslanskih mest je v parlamentu devetdeset.