Državne pomoči

Državne pomoči so tisti del javnih sredstev, ki jih javni organi (ministrstva, občine, javni zavodi, skladi in agencije ter drugi javni organi) z namenom splošnega gospodarskega razvoja selektivno dodelijo subjektom, ki delujejo na trgu. Spodbude lahko dodelimo v različnih oblikah, na primer kot nepovratna sredstva, oprostitev plačila davkov in prispevkov ali drugih zakonskih obveznosti, ugodna posojila, garancije ali vložke kapitala, ki niso skladni s tržnimi pogoji. Z dodelitvijo državne pomoči prejemniki dobijo prednost pred konkurenti, ki je pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi imeli.

Marsikdo se sprašuje, zakaj so potrebna pravila državnih pomoči in s tem povezana omejevanja. Predvsem so namenjena varstvu konkurence na trgu in preprečujejo, da bi javni organi s tem, ko določenim poslovnim subjektom dodelijo državno pomoč, poslabšali konkurenčni položaj drugih ponudnikov blaga in storitev na trgu. Prav tako državam članicam preprečujejo, da bi se spuščale v potratne medsebojne subvencijske tekme. Ne nazadnje pravila varujejo interese potrošnikov, ki na trgu iščejo najboljšo ponudbo, in interese davkoplačevalcev, ki zagotavljajo javna sredstva.

Kaj je državna pomoč?

Vsako javno financiranje oziroma financiranje z javnimi sredstvi še ni državna pomoč. O državni pomoči govorimo, kadar so izpolnjena vsa naslednja merila:

upravičenec ukrepa je poslovni subjekt, ki izvaja gospodarsko dejavnost, pri čemer njegova statusnopravna oblika ni pomembna;
ukrep vključuje prenos javnih sredstev oziroma sredstev javnega izvora;
ukrep zagotavlja gospodarsko prednost prejemniku, ki je pri običajnem poslovanju ne bi imel;
ukrep je selektiven, tako da daje prednost določenim subjektom na trgu ali določeni gospodarski panogi;
ukrep vpliva ali bi lahko vplival na trgovino in konkurenco med državami članicami Evropske unije.

Kdaj lahko dodelimo državno pomoč?

Pred dodelitvijo državne pomoči moramo opraviti presojo, ali so izpolnjena merila za dodelitev pomoči. Javni organ, ki namerava dodeliti javnofinančno pomoč določenim ponudnikom blaga ali storitev na trgu oziroma dvomi, da taka pomoč predstavlja državno pomoč, mora načrtovani ukrep pred njegovo izvedbo priglasiti ministrstvu, pristojnemu za obravnavo, ocenjevanje in spremljanje državnih pomoči, to je Ministrstvo za finance, razen za pomoči v kmetijstvu, ribištvu ter deloma v gozdarstvu in na podeželju, za katere je pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Če pristojno ministrstvo ali Evropska komisija, kadar gre za večje primere, oceni, da je načrtovani ukrep skladen s pravili o državni pomoči, ga odobri in šele nato ga lahko javni organ začne izvajati.

Kdor koli, pravna ali fizična oseba, lahko Evropski komisiji prijavi sum nedovoljene državne pomoči in Komisija se odloči, ali bo zadevo preverila.

Državne pomoči v Republiki Sloveniji v številkah

Tabela, v milijonih evrov, prikazuje obseg državnih pomoči v Republiki Sloveniji med v obdobju od leta 2015 do leta 2023. V tabeli so podatki razdeljeni na državne pomoči, ki so bile dodeljene za splošne ukrepe in za ukrepe za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu, torej ukrepe za blaženje posledic covida-19 in ukrepe za blaženje posledic energetske krize.

Tabela, v milijonih evrov, prikazuje obseg državnih pomoči v Republiki Sloveniji med v obdobju od leta 2015 do leta 2023. V tabeli so podatki razdeljeni na državne pomoči, ki so bile dodeljene za splošne ukrepe in za ukrepe za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu, torej ukrepe za blaženje posledic covida-19 in ukrepe za blaženje posledic energetske krize.
Leto	Državne pomoči brez kriznih ukrepov	Odpravljanje resne motnje v gospodarstvu	Skupaj
2023	706,42	332,35	1038,77
2022	514,50	120,69	635,18
2021	549,73	1181,69	1731,42
2020	501,83	1236,70	1738,53
2019	472,60	0,00	472,60
2018	482,76	0,00	482,76
2017	427,06	0,00	427,06
2016	375,48	0,00	375,48
2015	548,81	0,00	548,81

Vsebina arhivskih spletnih strani v zvezi z državnimi pomočmi je še vedno dostopna na arhivskih spletnih straneh Ministrstva za finance in Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano.

Javna objava podatkov o dodeljenih državnih in de minimis pomočeh

Ministrstvo za finance je pripravilo spletno aplikacijo, ki omogoča dostop do podatkov o dodeljenih državnih in de minimis pomočeh v Sloveniji po posameznem prejemniku.

Podatki o prejeti pomoči za posameznega prejemnika so na voljo na podlagi matične številke podjetja ali matične številke kmetijskega gospodarstva.

Spletna aplikacija

Referenčna obrestna mera

S 1. januarjem 2025 se spreminja referenčna obrestna mera za izračun državne pomoči. Izhodiščna obrestna mera bo +2,71 odstotka. Arhiv referenčnih obrestnih mer iz prejšnjih obdobij in več o tem lahko preberete na spletni strani Evropske komisije.

Spletno mesto Evropske komisije (v angleščini)