Glede na podatke evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč imamo v Sloveniji 595.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi. Kmetijske površine so pomembne za pridelavo hrane, varovanje okolja, ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti podeželja ter opravljanje ekoloških funkcij. Obseg tovrstnih zemljišč se zaradi intenzivne pozidave in zaraščanja vztrajno zmanjšuje. Pred trajnimi spremembami jih skušamo obvarovati s spodbudami lastnikom in ustreznim upravljanjem, kar vključuje določanje rabe tal, zagotavljanje obdelanosti, izvajanje prometa in zakupa in izvajanje ukrepov v okviru agrarnih operacij.

Register kmetijskih gospodarstev

V Registru kmetijskih gospodarstev (RKG) vodimo podatke o kmetijskih gospodarstvih v Republiki Sloveniji. Vanj se morajo vpisati vsa kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo pogoje za vpis. V RKG vodimo podatke o naslovu, nosilcu in zemljiščih posameznega kmetijskega gospodarstva. Pri kmetijah vodimo še podatek o morebitnih članih kmetije, zaposlenih na kmetiji in dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. V RKG privzemamo tudi podatke iz drugih obveznih zbirk podatkov, naprimer o vključenosti v ekološko pridelavo ali druge sheme kakovosti.

Posamezno strnjeno površino kmetijskega zemljišča z enako vrsto rabe znotraj posameznega kmetijskega gospodarstva imenujemo GERK. Pravilno vpisani GERK-i so predpogoj za pridobitev sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike.

Podpora ekonomski stabilnosti kmetov

Kmetje imajo zakonsko pravico do socialne varnosti, ki vključuje pokojninsko, osnovno zdravstveno in druga zavarovanja. K uresničevanju socialne varnosti člani kmetije prispevajo z rednim plačevanjem prispevkov.

Za spremljanje gospodarjenja na kmetijskih gospodarstvih organiziramo in nadziramo sistem zbiranja in obdelave računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev v skladu z metodologijo FADN, ki je posebej prilagojena kmetijski dejavnosti. Zbrani podatki so namenjeni spremljanju stanja kmetijstva v Sloveniji in tudi primerjavi z drugimi članicami EU.

Spodbujamo tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Te omogočajo boljšo izrabo zmogljivosti kmetije ter prinašajo nosilcu dodaten dohodek in ustvarjajo nova delovna mesta. V zadnjih letih se zanimanje za dopolnilne dejavnosti na kmetijah povečuje, zato na tem področju intenzivneje prilagajamo zakonodajo.