Neposredna plačila na ravni EU predstavljajo v povprečju 24 % faktorskega prihodka iz kmetijstva. Z njimi se kmetom omogoča stalen dohodek in se tako pripomore k ohranjanju kmetijske pridelave v celotni EU. Zagotavlja se dolgoročno preživetje kmetovalcev in blaži negativne posledice nihanja cen ali izpada pridelka. Obenem so neposredna plačila nagrada kmetom za tiste vidike njihovega dela, ki niso vezani na trg, so pa bistvenega pomena za evropsko družbo.

Zadnja reforma Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023-2027 je glede neposrednih plačil prinesla nekatere novosti. Del neposrednih plačil se tako z okrepljeno pogojenostjo, ki je bila do sedaj poimenovana navzkrižna skladnost, ter novo intervencijo sheme za podnebje in okolje (SOPO) usmerja v spodbujanje prevzemanja bolj trajnostnih kmetijskih praks. SOPO je za državo članico obvezna intervencija, za kmete pa je vstop v posamezne sheme SOPO prostovoljen in enoleten.

Novost je tudi v večjem poudarku na bolj pravični prerazporeditvi neposrednih plačil z uporabo mehanizma znižanja osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost pri nosilcih, ki prejmejo več kot 60.000 evrov tega plačila, in z uvedbo nove intervencije prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost.

Slovenija se je v novem programskem obdobju odločila za ukinitev plačilnih pravic in uvedbo enotnega plačila na hektar. V okviru intervencije dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete je novost skupna definicija v prvem in drugem stebru, ki vključuje pogoj "vodja kmetijskega gospodarstva", "starost" ter "potrebna znanja in spretnosti". V novi SKP se nadaljuje tudi vezana dohodkovna podpora, ki pa je nadgrajena z dolgoročno ciljno usmerjenostjo v konkurenčnost, kakovost ali trajnostnost.

Kmetje prejmejo neposredna plačila le pod pogojem, da upoštevajo pravila pogojenosti, ki predstavljajo minimalne zahteve iz področij:

• podnebje in okolje, vključno z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo ekosistemov;
• javno zdravje in zdravje rastlin ter dobro počutje živali.

Kmetovalci, ki ne spoštujejo teh pravil, so deležni upravnih sankcij, lahko pa se jim tudi ukinejo plačila.

Vrste neposrednih plačil

Sistem neposrednih plačil vsebuje različne intervencije oziroma plačila, ki jih kmetje lahko prejmejo, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Neposredna plačila se dodelijo kmetom v obliki osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost na podlagi števila hektarov obdelanih kmetijskih zemljišč, vendar znesek prejete podpore ni odvisen od donosa kmetijske proizvodnje. To je tako imenovano osnovno plačilo, ki ga dopolnjujejo tudi druge podpore s posebnimi cilji, ali takšne, ki so namenjene določenim vrstam kmetov:

• plačilo za mlade kmete,
• dopolnilna prerazporeditvena podpora za trajnostnost,
• sheme za podnebje in okolje in
• podpora, vezana na proizvodnjo.

Zaradi pravičnejše porazdelitve neposrednih plačil se plačila iz naslova osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, ki so nad 60.000 evrov, znižujejo po tranšah, pri čemer se ne upošteva stroška plač. S tem se skupna kmetijska politika bolj usmerja na male in družinske kmetije, ki so v EU v večini. 

Sloveniji je za neposredna plačila v okviru Skupne kmetijske politike za obdobje od 2023-2027 namenjenih 657,6 milijona evrov.