Podnebne spremembe in posledično ekstremne vremenske razmere povečujejo verjetnost pojava naravnih nesreč, kar se odraža v količini in kakovosti pridelkov ter v živinorejski proizvodnji. V zadnjih letih so največ škode slovenskemu kmetijstvu povzročili suša, obilne padavine, poplave, neurja s točo in vetrom, pozeba, sneg, žled ter vremensko pogojene bolezni in škodljivci.

Ukrepi za obvladovanje tveganj, ki jih prinašajo podnebne spremembe so usmerjeni v:

• prilagajanje kmetijske proizvodnje oziroma proizvodno-tehnološke in gospodarske prilagoditve spremenjenim razmeram,
• blaženje oziroma zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter
• preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih nesreč.

Hkrati pa moramo stremeti k povečanju samooskrbe z zdravo in kakovostno hrano, konkurenčni sposobnosti kmetijstva in živilstva, trajnostni rabi proizvodnih zmožnosti ter zagotavljanju skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja in stabilnega dohodkovnega položaja kmetijskih gospodarstev in kmetijstva.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja in sofinancira izvajanje ukrepov prilagajanja in blaženja posledic podnebnih sprememb s Programom razvoja podeželja ali v okviru drugih programov, projektov ali rednih del in nalog, ki jih izvajajo javne službe v kmetijstvu.

Pomemben del teh ukrepov je tudi obveščanje kmetov o tem, kako zmanjšati posledice naravnih nesreč oziroma jih preprečiti. Največji izziv za slovenskega kmeta je namreč uvajanje novih, inovativnih pristopov, s katerimi lahko ob uspešnem prilagajanju na podnebne spremembe ohrani in poveča lastno produktivnost.

Kmetijski sektor je eden izmed najbolj občutljivih sektorjev za učinke podnebnih sprememb, hkrati pa ima omejene zmožnosti za prilagajanje, zato je tudi najbolj ranljiv.