Dohodkovna in tržno-cenovna nihanja sodijo med ključne izzive, s katerimi se srečujeta kmetijski in gozdarski sektor. Nepovezani primarni proizvajalci so najšibkejši člen v agro-živilskih in gozdno-lesnih verigah in se težko prilagajajo in odzivajo na spremembe na trgu. Tesnejše povezovanje lahko bistveno izboljša stroškovno in cenovno učinkovitost primarnih proizvajalcev, krepi njihovo konkurenčnost preko skupnih vlaganj, skupnega trženja in promocije ter izboljšuje njihov pogajalski položaj v verigah vrednosti.

Prenos znanja in inovacij

Boljše povezovanje in tesnejše sodelovanje med vsemi akterji, od strokovno raziskovalnih in izobraževalnih institucij, preko storitev kmetijskega svetovanja in različnih oblik sodelovanja in organiziranja pridelovalcev do samega pridelovalca, sta tudi ključnega pomena za izboljšanje celotnega sistema prenosa znanja in inovacij na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane, prav tako pa tudi za povratni tok o zaznanih potrebah v primarni kmetijski proizvodnji.

Prenos znanja do končnega uporabnika v kmetijstvu je organiziran predvsem v sklopu javne službe kmetijskega svetovanja in ostalih javnih služb, zlasti na področju rastlinske pridelave, živinoreje in gozdarstva. Večji del stroškov za izvajanje teh storitev nosi država.