V Sloveniji največ kmetijskih površin zavzema travinje, sledijo njivske površine s poljščinami in vrtninami ter trajni nasadi z vinogradi, sadovnjaki, hmeljišči in oljčniki. Leta 2021 je bilo po podatkih letne statistike rastlinske pridelave v uporabi 479.486ha  kmetijskih zemljišč, od katerih je bilo 275.601 ha trajnega travinja, 28.620 ha trajnih nasadov in 175.265 ha njiv.

Obseg rastlinske pridelave v Sloveniji je močno odvisen od naravnih razmer. Od leta 2011 dalje so vremenske razmere zelo spremenljive, kar se odraža v velikih spremembah obsega proizvodnje. Hektarski pridelki večine rastlinskih pridelkov so bili v letu 2022 že drugo leto zapored manjši. Pridelek žita je bil med manjšimi po letu 2010, vendar nekoliko večji od pridelkov v sušnih letih 2013 in 2017. Hektarski pridelek pšenice je bil za 5 % manjši kot v letu 2021. Pričakovani pridelek oljnic je bil predvsem zaradi boljše letine in obsežnejše površine oljne ogrščice za 2 % večji. Zaradi suše in negativnega vpliva visokih poletnih temperatur je bil pridelek krme s travinja v letu 2022 pomembno manjši kot v letu 2021, ko je bil zelo povprečen.

Vremenske razmere s pomanjkanjem padavin in visokimi temperaturami v rastni dobi so vplivale na pridelavo z zelenjadnic, v povprečju je bila njihova letina tudi zaradi pomanjkanja vode za namakanje manjša kot v letu 2021.

Pridelek sadja je bil v letu 2022 po izredno slabi predhodni letini izrazito večji, vendar je ostal na ravni zadnjega petletnega povprečja. Pridelek grozdja v letu 2022 je bil zaradi manjše površine vinogradov in predvsem zaradi suhega in vročega poletja manjši kot v letu 2021, ko je bil najskromnejši do takrat. Skupni pridelek belih sort je manjši bil za 9 %, pridelek pri rdečih sortah pa za 3 %. Letino 2022 je zaznamovala zgodnja trgatev, ki se je ponekod začela že v sredini avgusta. Hektarski pridelek hmelja je bil že drugo leto podpovprečen, na letni ravni se je zmanjšal za 20 %, glede na povprečje zadnjih petih let pa za 30 %.