Odgovornost za varnost hrane

Za zagotavljanje varnosti hrane so primarno odgovorni nosilci živilske dejavnosti, zato morajo vzpostaviti in izvajati učinkovite postopke, ki zagotavljajo varnost proizvodov (živil ali surovin), ki jih dajejo na trg. Dolžni so izpeljati postopke, ki so potrebni, da je njihov obrat registriran ali odobren, razen če izpolnjujejo pogoje za tako imenovane majhne količine. V tem primeru lahko svojo živilsko dejavnost opravljajo tudi brez registracije oziroma odobritve obrata. Stalni postopki, ki jih vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo morajo temeljiti na načelih HACCP (angleška kratica Hazard Analysis Critical Control Point, kar pomeni sistem analize tveganj in kritičnih nadzornih točk). V primarni pridelavi živil lahko postopki, ki jih izvajajo nosilci živilske dejavnosti, temeljijo na dobri higienski praksi.

Poleg nosilcev živilske dejavnosti imajo pomembno vlogo tudi potrošniki, saj lahko s pravilnim ravnanjem in shranjevanjem živil prispevajo k varnosti hrane in s tem preprečevanju bolezni, ki se lahko prenašajo z mikroorganizmi. 

Obvestila za potrošnike

Nosilci živilske dejavnosti so dožni, kadar presodijo ali utemeljeno menijo, da živilo, ki ga so ga uvozili, pridelali, predelali, proizvedli ali distribuirali, ni v skladu z zahtevami varnosti živil takoj sprožiti postopke za umik oziroma odpoklic zadevnega živila iz prometa. Če je proizvod morda že lahko v rokah potrošnika, nosilci živilske dejavnosti učinkovito in natančno obvestijo potrošnike o razlogih za umik živila in po potrebi odpokličejo že dobavljene izdelke, če drugi ukrepi ne zadoščajo za doseganje visoke ravni varovanja zdravja.

Kdaj hrana ni varna?

Šteje se, da živilo (hrana) ni varno, če se smatra, da je:

• škodljivo za zdravje,
• neustrezno za prehrano ljudi.

Pri odločanju, ali je neko živilo varno ali ni, se upoštevajo:

• običajni pogoji uporabe živila s strani potrošnika in pri vsaki fazi pridelave, predelave in distribucije, ter
• informacije, ki jih je potrošnik prejel, vključno z navedbami na oznaki, ali druge informacije, ki so običajno na voljo potrošniku o preprečevanju posebnih neželenih vplivov nekega živila ali skupine živil na zdravje.

Pri odločanju, ali je živilo škodljivo za zdravje, se upoštevajo:

• verjetni takojšni, kratkoročni oziroma dolgoročni učinki živila na zdravje osebe, ki živilo uživa, pa tudi na poznejše rodove,
• verjetni kumulativni toksični učinki,
• posebna zdravstvena preobčutljivost posebnih skupin potrošnikov, kadar je živilo namenjeno tej skupini.

Pri presoji, ali je neko živilo neustrezno za prehrano ljudi, se upošteva, ali je živilo nesprejemljivo za prehrano ljudi glede na namen uporabe zaradi onesnaženosti s tujo snovjo ali kako drugače, ali zaradi gnitja, kvarjenja ali razkroja.