Bela krompirjeva ogorčica (latinsko Globodera pallida)
Opis in biologija
Drugostopenjske ličinke se pod vplivom koreninskih izločkov gostiteljskih rastlin izležejo iz jajčec, ki so shranjena v cistah. Ciste se nahajajo v tleh. Izlegle ličinke zajedajo korenine. Vsaka posamezna ogorčica se prehranjuje v skupini celic v periciklu, korteksu ali endodermu, pri čemer jih spreminja v mnogojedrno gmoto protoplazme (sincitium) ali prenosno celico. Ogorčice ostanejo na mestu prehranjevanja ves preostanek svojega razvoja, v sklopu katerega se preko razvojnih faz tretje- in četrtostopenjske ličinke preobrazijo bodisi v samce ali samice.
Samice nabreknejo in se prebijejo skozi koreninsko povrhnjico, vendar ostanejo s sprednjim delom še naprej pritrjene na korenino. Oplodijo jih črvasti, premikajoči se samci. Po kopulaciji samci poginejo, samice pa ostanejo v koreninah, medtem ko se v njih razvijajo jajčeca. Samice so bele, ko izstopajo iz površine korenin. Samice Globodera pallida ostanejo bele, samice vrste Globodera rostochiensis pa se obarvajo zlatorumeno in v tej fazi ostanejo 4-6 tednov. Ko so samice povsem odrasle, poginejo, kutikula jim otrdi in porjavi; iz nje nastane varovalni ovoj (cista), ki obdaja jajčeca. V povprečju je v vsaki cisti do 500 jajčec. Ciste odpadejo s površine korenin v prst, kje se lahko iz jajčec bodisi takoj izležejo ličinke in napadejo posevek ali pa ostanejo pasivne kot vir okužbe za naslednji posevek. Jajčeca v cisti lahko ostanejo vitalna več let, tudi kadar v zemlji ni posevkov gostitelja.
Znaki napada
Znaki napada krompirjevih ogorčic so nespecifični. Ob pogledu na napadene rastline dobimo občutek, da rastline trpijo zaradi pomanjkanja vlage ali hranil, zato lahko bolezenska znamenja napada zlahka spregledamo. Močno napaden krompir raste počasneje in v začetku junija prične kazati znake zakrnelosti; listi ostanejo majhni, včasih rumenijo, kasneje porjavijo in odpadejo, na koreninah se pojavi večje število majhnih bradavičastih izrastkov (zrele samice), ki imajo velikost bucikinih glavic.
Obveščanje o sumu ali pojavu
Ob sumu na pojav ali ob pojavu karantenskega ali potencialno nevarnega škodljivca ali bolezni rastlin je obvezno obveščanje po telefonu, elektronski pošti ali po navadni pošti.
Izvajalec poslovne dejavnosti (tržni pridelovalec, uvoznik, izvoznik, distributer, žlahtnitelj, predelovalec rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov) obvesti o sumu ali pojavu fitosanitarnega inšpektorja na Območnem uradu ali glavni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Osebe, ki niso izvajalci poslovne dejavnosti (vrtičkarji ali drugi prebivalci) obvestijo o sumu ali pojavu:
- strokovnjaka za varstvo rastlin na: KGZS - zavod Nova Gorica, KGZS - zavod Novo mesto, KGZS - zavod Maribor, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ali Kmetijski inštitut Slovenije, ali
- fitosanitarnega inšpektorja na Območnem uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ali
- glavni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Gostiteljske rastline
Krompirjeve ogorčice napadajo okoli 90 vrst gostiteljskih rastlin iz rodu razhudnikov (Solanum). Številne vrste iz tega rodu izvirajo iz Južne Amerike, v naših podnebnih razmerah pa so kot možni gostitelji pomembni predvsem krompir, paradižnik, paprika in jajčevec. Poleg teh lahko napadajo tudi nekatere plevele: grenkoslad (Solanum dulcamara), pasje zelišče (Solanum nigrum) in v manjši meri tudi zobnik (Hyoscyamus niger).
Širjenje škodljivca in poti prenosa
Krompirjeve ogorčice se aktivno širijo v tleh precej počasi. Drugostopenjska ličinka, edina gibljiva oblika obravnavanega škodljivca, se lahko ob iskanju primernega gostitelja premakne za največ en meter na leto. Krompirjeve ogorčice se večinoma širijo pasivno:
- z okuženim semenskim materialom (necertificirano seme krompirja),
- s premikom mehanizacije iz ene lokacije na drugo (ciste se nahajajo v zemlji, zemlja pa se drži traktorskih koles),
- s premikanjem živali po okuženih zemljiščih (ciste se oprimejo nog),
- premikanjem pridelovalcev iz ene lokacije na drugo (ciste se oprimejo obuval),
- vnosom okužene zemlje iz okuženega na neokuženo površino,
- vnosom okuženega odpadnega materiala (ostanki zemlje, mulj, voda, rastlinski deli),
- vnosom okuženih rastlin, ki se jih drži zemlja ali gostiteljskih rastlin tudi brez zemlje,
- odtekanjem vode iz okuženih površin na neokužene,
- vetrom, ki prenaša ciste skupaj z drugimi prašnatimi delci zemlje.
Geografska razširjenost
Izvirajo iz Južne Amerike, od koder so se razširile v večino držav po svetu, na vse kontinente. Okoli leta 1600 so se ogorčice s krompirjem vnesle v Evropo, od tu pa so se, v glavnem s semenskim krompirjem, razširile po vsem svetu kjer pridelujejo krompir.
Vrsta Globodera pallida je prisotna v vseh evropskih državah razen Estonije, Litve, Finske in Slovaške. V Sloveniji smo ogorčice vrste Globodera pallida ugotovili dvakrat, v bližini Ivančne Gorice (2011) in v bližini Ilirske Bistrice (2016), kjer je bila ponovno potrjena v letu 2024. Zato je Slovenija priznana kot varovano območje za belo krompirjevo ogorčico v Evropski uniji, skupaj z Estonijo, Litvo, Finsko in Slovaško.
Žarišča v Sloveniji
Z odločbo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je določeno žarišče bele krompirjeve ogorčice v katastrski občini Velika Bukovica.
-
Osnovne informacije o rumeni in beli krompirjevi ogorčici
Predstavitve- Osnovne informacije o rumeni in beli krompirjevi ogorčici (docx, 645 KB)
Ukrepi v Evropski uniji
Predpisi Evropske unije določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja bele krompirjeve ogorčice v državah članicah Evropske unije. Prepovedan je vnos škodljive ogorčice na ozemlje Unije, njeni premiki ter posedovanje, razmnoževanje ali izpust.
Semenski krompir se lahko uvozi le iz Švice in mora izvirati s polja, ki ni napadeno s krompirjevimi ogorčicami.
Posebne zahteve so predpisane tudi za semenski krompir, ki izvira iz Evropske unije, kar potrjuje rastlinski potni list, ki je pritrjen na pakiranju.
Druge gostiteljske rastline krompirjevih ogorčic, jedilni krompir ter vse rastline s koreninami, pridelane na prostem, morajo izpolnjevati predpise Evropske unije za zatiranje krompirjevih ogorčic.
Za vse države članice Evropske unije je predpisano izvajanje programa preiskave za ugotavljanje morebitne navzočnosti ogorčice z namenom čim prejšnjega odkritja in ukrepanja v primeru najdbe.
Zakonodaja
- Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)
- Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1192 z dne 11. julija 2022 o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja Globodera pallida (Stone) Behrens in Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens